Ljubljana, sreda, 16. avgust 2017, 19:18

Pogovor o: Integracija beguncev

Begunci
Foto © CTV/REUTERS
Audio posnetki:
%s1 / %s2

Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) v najnovejšem poročilu opozarja, da je število begunskih otrok brez spremstva v zadnjih sedmih letih naraslo za kar petkrat. Z zadnjim begunskim valom so prišli tudi v Slovenijo. Po zadnjih podatkih notranjega ministrstva jih je v naši državi dvajset. O njih in o integraciji beguncev na splošno smo govorili v sredini oddaji »Pogovor o«.

Po podatkih Unicefa je bilo v letih 2010 in 2011 po svetu 66.000 begunskih otrok brez staršev, lani pa 300.000. Več kot polovica teh, 170.000, je zaprosila za azil v Evropi. Trenutno jih je veliko na poti iz Eritreje, Gambije, Nigerije, Egipta in Gvineje, pravijo v Unicefu. Njegov izvršni direktor Justin Forsyth pa pravi, da številne države nimajo podatkov o tej ranljivi skupini. »To ranljivost izkoriščajo predvsem tihotapci in trgovci z ljudmi. Pomagajo jim priti čez mejo, da bi jih lahko prodali kot sužnje ali prisilili v prostitucijo,« je dejal.

O tem, kako Slovenija skrbi za otroke brez spremstva, je za naš radio spregovorila generalna direktorica Direktorata upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) Nina Gregori. Kot je znano, je nekaj otrok od avgusta lani nastanjenih v dijaških domovih v Postojni in Novi Gorici v sklopu pilotnega vladnega projekta. »Lahko samo rečem, da ni bilo težav pri implementaciji projekta in tudi otroci so se v okolje lepo integrirali, hodijo v šolo, nudi se jim tudi prava, individualna pomoč s pravimi pristopi. V dijaška domova so vključeni tako prosilci za status mednarodne zaščite kot tisti, ki že imajo ta status,« je dejala Gregorijeva in pozitivno ocenila delo ravnateljev obeh domov ter sprejem teh mladoletnikov.

Zanje skrbijo zakoniti zastopniki, ki so po ocenah MNZ opremljeni s sposobnostmi obravnave takšnih otrok. V nevladni organizaciji Slovenska filantropija pa pravijo, da bi bilo potrebno »bolj poglobljeno izobraževanje zakonitih zastopnikov«. Po besedah Žive Gabaj je skrb za mladoletnike brez spremstva kljub nekaterim izboljšavam »še vedno pomanjkljiva«. »Vidijo se razlike, da so obravnavani glede na priseljenski status, ki jim ga dodeli država. Zaskrbljujoče je tudi to, da kar nekaj otrok brez spremstva izgine, zapusti Slovenijo, pri čemer ta ne ve, kako so jo zapustili in kam so šli. Glede na njihovo ranljivost so zelo lahek plen trgovcev z ljudmi,« je poudarila v oddaji.

1. junija bo začel v polnosti delovati urad za oskrbo in integracijo migrantov, ki se bo po napovedih MNZ tako mladoletnikom brez spremstva kot oskrbi drugih skupin beguncev celoviteje posvetil.

Prisluhnite oddaji, v kateri je o pomoči beguncem in migrantom v Sloveniji spregovoril tudi predstavnik Karitas Danilo Jesenik Jelenc, preko povezave ali spletnega Audio arhiva. V oddajo smo vključili tudi izjave ravnatelja OŠ Livada - Ljubljana, župana Občine Logatec in osebe z mednarodno zaščito, ki v Sloveniji biva že tri leta.

Ne spreglejte: