Komisije pravičnost in mir opozarjajo na katastrofalne razmere katoličanov v Bosni in Hercegovini

| 22.05.2017, 14:34

Nedavno so predstavniki komisij pravičnost in mir pri škofovskih konferencah Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine v posebni izjavi opozorili na težak položaj katoličanov v Bosni. Zapisali so, da so tamkajšnji predstavniki Katoliške Cerkve ponekod popolnoma izginili, uradne oblasti pa skupnosti oziroma posameznikov ne zaščitijo. Sarajevski kardinal Vinko Puljić je glede izjave izrazil pričakovanje, da bi se nanjo bolj aktivno odzvale državne oblasti BiH, a se to ni zgodilo. Resnica je, da smo v nekaterih predelih BiH, kjer smo bili doma popolnoma izginili, o tem se javno ne govori, je kardinal dejal po poročanju bosanskih katoliških medijev.

Izjavo je poleg banjaluškega in bjelovarskega škofa Franja Komarice in Vjekoslava Huzjaka, podpisal tudi ljubljanski nadškof in predsednik Komisije pravičnost in mir Stanislav Zore. P. dr. Tadej Strehovec, ki se je nedavno udeležil zasedanja komisij, je na vprašanje, kaj ta izjava pomeni in kakšno je stanje katoličanov v BiH med drugim dejal, da so predsedniki treh nacionalnih Komisij Pravičnost in mir opozorili na nevzdržno politično stanje v BiH ter izrazili solidarnost do katoličanov, ki so zlasti v Republiki Srbski v zelo težavnem položaju. "Izjava predstavlja podporo iskanju mirne rešitve za vse probleme, ki izhajajo iz danes premalo ustreznega Daytonskega sporazuma, ki je konec 90. let sicer vzpostavil razmere za mir v tej državi, danes pa onemogoča njen celovit razvoj. BiH tako do danes nima demokratično sprejete ustave in je zato še vedno pod nekakšnim mednarodnim protektoratom, kar ji onemogoča ustrezen razvoj. Posledice tega je, da se velika večina izgnanih katoličanov ni vrnila v domače kraje – zlasti tiste, ki so pod t.i. Republiko Srbsko. Prav tako pa se zaradi slabega gospodarskega položaja veliko mladih izseljuje iz te države."

V nadaljevanju je p. Strehovec dejal, da je izjava najprej namenjena političnemu vodstvu Bosne in Hercegovine ter mednarodni skupnosti, da ne bi pozabila na to državo ter končno vzpostavila ustrezne demokratične politične in zakonodajne strukture. "Prav tako pa je izjava namenjena tudi voditeljem Slovenije in Hrvaške kot tudi Cerkve, da bi se bolj zavzeli za spoštovanje človekovih pravic katoličanov v BiH in njihovo pravico do versko svobode, ki je danes omejena," je dejal za Radio Ognjišče.