Štefan IskraŠtefan Iskra
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Alen SalihovićAlen Salihović

Protesti in nasilje v Makedoniji

Svet | 28.04.2017, 15:54 Andrej Šinko

Razmere v Skopju so se po včerajšnjem nasilju umirile. Sinoči se je pred makedonskim parlamentom zbralo več deset tisoč protestnikov, nekaj pa jih je vdrlo v notranjost stavbe. Pri tem je bilo poškodovanih več kot 100 oseb, med njimi vodje strank, poslanci, novinarji in policisti. Razlog za proteste je bilo nestrinjanje o novem predsedniku parlamenta. Poslanci socialdemokratov in albanskih manjšin so na to mesto prvič izvolili Albanca Talata Xhaferija, podporniki stranke VMRO-DPMNE nekdanjega premierja Nikole Gruevskega pa naj bi zato vdrli v stavbo parlamenta.

Predsedujoči parlamentu Trajko Veljanovski je prekinil sejo parlamenta, na dnevnem redu katere sploh ni bilo predvidenega glasovanja o novem predsedniku parlamenta. Vodenje seje je nato prevzel najstarejši poslanec, ki je volitve dal na dnevni red. Poslanci socialdemokratov in albanskih manjšin pa so za predsednika nato izvolili Albanca Talata Xhaferija.

Dogajanje je razburilo protestnike Gibanja za enotno Makedonijo oziroma podpornike stranke VMRO-DPMNE nekdanjega premierja Nikole Gruevskega, ki so vdrli v parlament in napadli poslance. Pri tem so bili poškodovani vodja socialdemokratov Zoran Zaev, vodja Zavezništva za Albance Zijadin Sela ter več poslancev in novinarjev. Posredovala je makedonska policija, ki je izpraznila stavbo parlamenta, to pa je nato zaščitila s kovinsko ograjo.

Odzivi v Makedoniji

Predsednik države Gjorge Ivanov je pozval državljane, naj ostanejo mirni in ne nasedajo različnim provokacijam, lažnim novicam in manipulacijam. Vodje strank je poklical na pogovore, a so v socialdemokratski stranki udeležbo zavrnili. Na srečanje se niso odzvali niti v Zvezništvu za Albance, saj je bil njihov vodja Sele včeraj huje poškodovan. V socialdemokratski stranki so sicer pozvali k umiritvi razmer in dodali, da režim Gruevskega ne bo oviral demokratičnega procesa v državi. Slednji je obsodil včerajšnje nasilje in dodal, da so socialdemokrati namerno izzvali incident z izvolitvijo novega predsednika parlamenta.

EU: Nasilje v Makedoniji zaskrbljujoče

Na dogajanje so se odzvali tudi v Evropski uniji. Visoka zunanjepolitična predstavnica povezave Federica Mogherini je nasilje obsodila in označila za posebej zaskrbljujoče. »Za nas je nasilje vedno nesprejemljivo, še posebej pa v hramu demokracije, parlamentu,« je dejala Mogherinijeva pred neformalnim zasedanjem zunanjih ministrov EU v Valeti. Ob tem je vse politične sile v Skopju pozvala, naj državo popeljejo iz resne krize. Napad na makedonske poslance je najostreje obsodil tudi evropski komisar za širitev Johannes Hahn. »Nasilje nima mesta v parlamentu. Demokracija mora iti svojo pot,« je tvitnil.

Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel pa je bil kritičen, da ozračje, ki vlada v Makedoniji, ni skladno s tem, kar Evropska unija pričakuje od te države. Ob tem je pozval, naj v Makedoniji naposled oblikujejo vlado. »Imeli so demokratične volitve. Ni sprejemljivo, da dosedanja vladajoča stranka to odklanja ter da njeni privrženci vdirajo v parlament in tepejo poslance. To je treba nemudoma spremeniti,« je dejal.

Sestavljanje vlade v Makedoniji

Makedonija je že od volitev decembra lani v slepi ulici. Za dodatno zaostrovanje je poskrbel predsednik Ivanov, ki že od začetka marca zavrača podelitev mandata za sestavo vlade socialdemokratu Zaevu. Mandata mu ne želi podeliti, čeprav je vodja opozicije predal podpise podpore 67 od 120 poslancev.

Svet
Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...