Ljubljana, ponedeljek, 23. oktober 2017, 15:17

Turčija mora po referendumu skrbno premisliti nadaljnje korake

turška zastava
Foto © pixabay.com
%s1 / %s2

V Turčiji je predsednik države Recep Tayyip Erdogan zavrnil vse očitke, ki so se zgrnili nanj po tesni zmagi na referendumu o ustavnih spremembah, po katerih bi imel več pristojnosti. Glavni opozicijski stranki, Republikanska ljudska stranka in Demokratična ljudska stranka, zahtevata razveljavitev rezultatov, njuni privrženci in Erdoganovi nasprotniki so na ulicah več mest protestirali proti domnevnim nepravilnostim. Nanje sta opozorili tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi ter Svet Evrope. Po drugi strani sta Erdoganu čestitala predsednik ZDA Donald Trump in Saudova Arabija.

Za ustavne spremembe v Turčiji je glasovalo nekaj več kot 51 odstotkov volivcev, proti jih je bilo malo manj kot 49 odstotkov. Volilna komisija je danes sporočila, kako je glasovala turška diaspora. Večina je ustavne spremembe podprla. Zanje je bilo kar 75 odstotkov Turkov v Belgiji, v Avstriji jih je podprlo 73 odstotkov, na Nizozemskem jih je zanje glasovalo 68 odstotkov. Ustavne spremembe so večinsko podprli tudi Turki v Nemčiji in Franciji, v prvi jih je zanje glasovalo 64, v drugi 63 odstotkov. Nasprotno v ZDA, Veliki Britaniji in Španiji 80 odstotkov tamkajšnje turške diaspore ni podprlo krepitve pooblastil turškega predsednika. Tudi med Turki, ki živijo v Švici in Italiji, so zmagali nasprotniki ustavnih sprememb - podprlo jih je le 38 odstotkov glasujočih, 62 odstotkov jih je bilo proti. Prav tako je bila proti večina Turkov na Švedskem - za spremembo ustave jih je bilo 47 odstotkov, proti 53.

Nedeljsko glasovanje v Turčiji so opazovali predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki so izrekli precej kritik, povezanih predvsem s kampanjo, v kateri zagovorniki in nasprotniki ustavnih sprememb niso imeli enakih možnosti za predstavitev stališč. Ustavne spremembe so zagovarjali Erdogan in predstavniki vlade na vseh medijih, njihovi nasprotniki so se medtem morali braniti pred očitki, da podpirajo terorizem, številni so jih povezovali s poskusom državnega udara lani poleti. Kot so ocenili mednarodni opazovalci, so bile poteptane nekatere osnovne svoboščine.

Za turško opozicijo je sporna odločitev volilne komisije, ki je med referendumom sporočila, da bo v nasprotju z običajno prakso tokrat upoštevala tudi nežigosane glasovnice in ovojnice. Ker vztraja, da so veljavne, je le malo možnosti za vnovično štetje, je za avstrijski radio Ö1 povedala predstavnica avstrijskih Zelenih Alev Korun, ki je bila med mednarodnimi opazovalci. Kot je dodala, je bil obseg nepravilnosti po njenem takšen, da bi že lahko spremenil izid referenduma.

K transparentnim preiskavam je Ankaro pozval Bruselj. Hkrati je vsem stranem v Turčiji svetoval zadržanost. "Turške oblasti pozivamo, naj zelo pozorno razmislijo o nadaljnjih korakih in naj poiščejo kar najširši možen konsenz o poreferendumskemu dogajanju," je na novinarski konferenci izjavil tiskovni predstavnik Evropske komisije Margaritis Schinas.

Kot piše AsiaNews, pomeni referendum o ustavnih spremembah prelomnico v turški politiki. Erdogan je namreč že napovedal tudi čimprejšnji referendum o morebitnem članstvu svoje države v Evropski uniji, ki bo po desetletjih čakanja na vstop v povezavo verjetno zavrnjen. Omenjal je tudi že uvedbo smrtne kazni, kar bi pomenilo konec pogajanj med Brusljem in Ankaro.


Ne spreglejte: