Ljubljana, ponedeljek, 18. december 2017, 11:36

Pozeba 2017: Prve ocene škode zelo zaskrbljujoče

Pozeba v vinogradu, april 2017
Foto © P&F Jeruzalem

"Ko se temperature spustijo pod minus 3 ali minus 4, na žalost ne pomaga nobena stvar."

%s1 / %s2

Napovedi vremenoslovcev so se v današnjem zgodnjem jutri uresničile, saj so bile temperature v mnogih krajih po Sloveniji pod lediščem. Tam, kjer se je živo srebro spustilo pod minus 4, strokovnjaki pravijo, da je zagotovo prišlo do pozebe sadnega drevja.

Predvsem sadjarji opozarjajo, da so razmere po prvih ocenah zelo zaskrbljujoče in je zmrzal marsikje odnesla tudi letošnji pridelek. »Trditev je zelo verjetna, sicer se bodo stvari dejansko pokazale čez dan ali dva. Po izkušnjah od prej in na podlagi trenutnih ugotovitev pa bo verjetno to za slovensko sadjarstvo res katastrofa. Namreč, tam, kjer so namerili minus 1 ali minus 2, tudi še pod kakšno vrečo proti toči ali pa s škropljenjem z bio simulatorji mogoče rešimo nekaj pridelka, ko pa se temperature spustijo pod minus 3 ali minus 4, na žalost ne pomaga nobena stvar,« je za naš radio povedal sadjar Matjaž Maležič. In kako lahko sami ocenimo škodo? »Če prerežemo te drobne plodove, ki so že razviti in če je v sredini, kjer je peščišče, rjavo ali črno, to pomeni, da bodo ti plodovi propadli,« je pojasnil.

Zaskrbljenost izrazili tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije

Po prvih grobih ocenah je obseg morebitne škode namreč vsaj tako velik, kot je bil lani ob tem času, saj so bile temperature nižje. Po drugi strani pa so bili kmetje na pozebo tudi bolje pripravljeni, so navedli v zbornici. Tako so skušali po svojih močeh preprečiti večjo škodo, zato na KGZS upajo, da bo ta vseeno manjša kot lani.

Po grobih ocenah zbornice je mraz prizadel celotno območje Slovenije. Najbolj so prizadeti sadovnjaki, vinogradi in povrtnine, pa tudi oljna ogrščica, ozimna žita, zgodnji krompir in solata. Nekoliko bolje bo morda v višjih legah, predvsem na Gorenjskem in Koroškem, kjer je bila vegetacija še manj razvita in tako manj občutljiva za mraz. Vsem, ki jim je pozeba prizadela pridelke, na KGZS svetujejo, naj ne hitijo in naj počakajo še kakšen dan, ko se bo videlo, kako je rastlinje reagiralo na pozebo. Takrat bo tudi znano, kateri ukrepi so najustreznejši za omilitev škode.

Pozeba v vinogradu, april 2017
Pozeba v vinogradu, april 2017

Tudi iz največjega slovenskega vinogradnika P&F Jeruzalem v Ljutomersko-Ormoških goricah so sporočili, da se je po lanski aprilski pozebi zgodba v vinogradih kleti letos ponovila, »žal v še hujši obliki«. »Med sortami sta bila najhuje prizadeta rumeni muškat in šipon,« so zapisali v sporočilu za medije. Mitja Herga, direktor in glavni enolog kleti, po prvih nepopolnih podatkih ocenjuje, da je nastala škoda v vinogradih okrog 35-odstotna, lanska zmrzal pa je povzročila 15-odstotno škodo. »To za klet pomeni izgubo okrog 1500 ton grozdja,« je pojasnil. V kleti so bili na možnost zmrzali, kot pravijo, pripravljeni, in sicer so poskrbeli za tretiranje vinogradov z aminokislinami, dimljenjem vinogradov in mulčenjem, »a žal ukrepi niso uspeli preprečiti te hude pozebe«.

V mrazu poškodovani plodiči
V mrazu poškodovani plodiči


Vremenoslovci tudi za jutrišnje jutro še napovedujejo nizke temperature, ki pa naj bi bile vseeno občutno višje od današnjih. Več o prvih ocenah škode pa v nedeljski kmetijski oddaji.


vabljeni k ogledu

Ne spreglejte: