Ljubljana, sreda, 20. september 2017, 00:33

Z velikonočnimi vigilijami začeli praznovanje velike noči

Nadškof Stanislav Zore
Foto © SŠK
Audio posnetki:
%s1 / %s2

Nekateri škofje in duhovniki so med velikonočno vigilijo odraslim katehumenom podelili zakramente uvajanja v krščanstvo, ki so krst, obhajilo in birma. Velikonočno praznovanje smo začeli s hvalnico velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa in krstnim bogoslužjem oziroma obnovitijo krstnih obljub.

»Velika noč je noč altruizma. Jezus ni vstal samo zase in za svoje učence. Jezus je vstal za vse ljudi,« je v stolnici sv. Nikolaja v Murski Soboti dejal škof Peter Štumpf. Nadaljeval je, da tega vstajenskega sporočila ne bi pozabili, mora velika noč trajati petdeset dni. »Sporočilo o vstajenju se nas mora prijeti, nas mora pregnesti. Še celo po petdesetih dnevih je čas prekratek. Mnogi pozabijo tudi po petdesetih dnevih velike noči, da je Jezus vstal od mrtvih. Zato vsaka nedelja, vsi cerkveni prazniki, vsakodnevno obhajanje evharistije neutrudno naznanja: Vedite in ne pozabite, Jezus je vstal od mrtvih! V Jezusu bo vstal vsak, ki veruje! To govorite, to sporočite drug drugemu!« je dejal škof Štumpf.

Koprski škof Jurij Bizjak je v stolnici Marije Vnebovezet v Kopru posebej nagovoril katehumene. »V času vaše priprave na vstop v Cerkev ste slišali tudi veliko pripomb glede Cerkve in jih boste poslušali tudi v prihodnje. Kaj naj rečemo o tem? Nikar se ne prestrašite in ne dajte se zbegati! Cerkev je res hkrati sveta in grešna. Je sveta, kolikor je Božja, in je grešna, kolikor je človeška. Kot Božja je vsa brezmadežna in sveta, kot človeška pa je takšna, kakršni smo mi kristjani,« je dejal škof Bizjak in nadaljeval: »Cerkev je po človeški strani podobna zdravilišču, kjer so vsi nadušni in šepavi, a so tam prav zato, da ozdravijo. In človek nikoli ni samo tisto, kar je, temveč je vedno tudi tisto, kar bi rad bil.«

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je velikonočno vigilijo vodil v stolnici sv. Nikolaja. Spregovoril je o luči oz. sveči, ki je bila prižgana ob ognju na škofijskem dvorišču. »Plamen, ki se je ob vhodu v stolnico začel razlivati po prostoru, od sveče do sveče, od človeka do človeka, je temo v cerkvi spremenil v toplo luč, v kateri smo lahko začeli videti tudi oči ljudi okoli nas, njihov nasmeh ali njihovo zaskrbljenost. Kristusova luč, ki je stopila med nas in se razlila med nami, je iz gmote, v kateri smo zgolj slutili drug drugega in iz izkustva vedeli, kdo stoji poleg nas, izvabila posameznike, njihove postave in njihove obraze, njihove oči in razpoloženja, ki smo jih mogli razbrati iz njihovih obrazov. Dragi bratje in sestre. To je vsaj zame osebno ena najlepših ponazoritev, kaj naredi Jezus v življenju človeka, v življenju kristjana in v življenju družbe. Brez Jezusa Kristusa smo bolj ali manj brezoblična gmota ljudi, ki se drug na drugega odzivajo glede na različne dejavnike,« je dejal nadškof.

Besede je namenil tudi katehumenom: »Vi ste v Jezusu in njegovem evangeliju odkrili povabilo, ki mu niste mogli reči ne. Privlačnost Jezusove osebe in prepričljivost njegove besede je bila dovolj močna, da ste zahrepeneli po tem, da bi tudi vi slišali povabilo, ki ga je izrekal svojim učencem: Pridi in poglej. Jaz sem pot, resnica in življenje. Hodi za menoj. Odločili ste se in po prehojeni katehumenski poti ste v tem večeru z nami, vašimi brati in sestrami, ki se veselimo vašega prihoda med nas. Želim vam, da bi Kristusova luč vedno osvetljevala vašo pot, da bi tudi skozi doline senc hodili v svetlobi vstalega Kristusa. Vsem vam pa, dragi bratje in sestre, želim, da odnos do nobenega človeka v vašem življenju ne bi ostajal oropan svetlobe, ampak bi v luči Kristusovega vstajenja na vse ljudi gledali kot na brate in sestre.«

Ne spreglejte: