Ljubljana, ponedeljek, 24. april 2017, 21:00

VIDEO: Skrivnost zavrženega Kamna, ki je postal temelj!

Na Trgu svetega Petra ki ga je danes krasil pravi cvetlični vrt iz 35 tisoč cvetov, je papež Frančišek opozoril, da Kristusovo vstajenje ni praznik z veliko rožami. Ni to, je več. Je skrivnost zavrženega kamna, ki je postal temelj našega bivanja. Kristus je vstal. To pomeni to.


Ljubljanski in mariborski nadškof ob veliki noči povabila, da svoje življenje naslonimo na Gospoda

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je tako kot koprski škof Jurij Bizjak sinoči odraslim katehumeom podelil podelili zakramente uvajanja v krščanstvo, ki so krst, obhajilo in birma, je danes slovesno somaševanje prav tako vodil v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja. Dejal je, da dokler ne bomo doživeli in sprejeli Gospodove ljubezni, toliko časa ne bomo mogli biti prave priče Jezusovega vstajenja in življenja. Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa je v Slomškovi stolnici med jutranjo sveto mašo dejal, da je vstali Gospod z nami na poteh življenja, kot znamenje upanja, kot novi človek, ki v naš svet prinaša tisto, kar najbolj potrebujemo, upanje, da bo na koncu slavilo zmago vse kar je dobro.


VIDEO: Papež pri vigiliji: Pustimo se presenetiti Kristusovi novosti

Papež Frančišek je nocoj daroval vigilijo v baziliki sv. Petra. Med mašo je podelil zakramente uvajanje enajstim katehumenom. V nagovoru pa je poudaril, da se v obrazu Marije Magdalene in druge Marije pred Jezusovim grobom odsevajo obrazi mater, ki vidijo svoje otroke pokopane pod težo korupcije, ki jemlje pravice in uničuje hrepenenja. Obenem pa je vse vernike povabil, naj se pustimo presenetiti tej novi zarji, novosti, ki jo lahko daruje samo Kristus.


Velikonočni poslanici nadškofa Zoreta in Cvikla

Slovenski škofje vernikom pred praznikom vstajenja običajno namenijo poslanice, v katerih opozarjajo na sporočilo velike noči in voščijo za praznke. Metropolita, ljubljanski in mariborski nadškof Stanislav Zore in Alojzij Cvikl sta tokrat izbral zanimive poudarke: prvi je spregovoril o pomenu »odvaljenega kamna«, ki je zapiral Jezusov grob, drugi pa se je vprašal, zakaj po 2000 leti še vedno tako slovesno obhajamo ta praznik?


Sveti oče ob sklepu križevega pota: O Kristus, naš edini Rešitelj

Papež Frančišek je na veliki petek zvečer vodil tradicionalni križev pot v rimskem Koloseju. Le-tega se je po ocenah Vatikanske žandarmerije udeležilo približno 20 tisoč vernikov. Letos je meditacije pripravila francoska teologinja Anne-Marie Pelletier. Sveti oče pa je po poročanju Radia Vatikan na koncu izrekel molitev.


Velika sobota – dan pričakovanja Jezusovega vstajenja

Obhajamo veliko soboto – dan celodnevnega češčenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Velikonočno praznovanje se začne z obredi velikonočne vigilije, ki nas s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Pri maši beremo več svetopisemskih besedil kakor običajno, predstavljajo pa odrešenjsko zgodovino. Velikonočni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij. Škofje in duhovniki odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo, ki so krst, obhajilo in birma.


Križev pot, ki ga je vodil papež Frančišek v rimskem koloseju

Papež Frančišek je sinoči vodil tradicionalni križev pot v rimskem Koloseju. Tokrat je razmišljanja za 14 postaj zaupal francoski biblicistki Anne-Marie Pelletier. Besedila izražajo trenutke, ki so po njenem mnenju na Jezusovi poti na Golgoto najbolj pomenljivi, in sicer Petrova zatajitev, Kristusovo trpljenje, v katerem se lahko prepoznajo današnji ljudje, ter tišina velike sobote. Posebno mesto je Pelletierjeva namenila ženskam.


Veliki petek

Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca.


Papež: Umivanje nog ni folkloren obred, ampak znamenje Božje ljubezni

Papež Frančišek je mašo zadnje večerje včeraj daroval v zaporu Paliano blizu Rima, kjer kazen večinoma prestajajo nekdanji člani mafije, ki so privolili v sodelovanje s pravosodnim sistemom. Med obredom je umil noge 12 zapornikom. Umivanje nog nas spominja na to, da nas Bog ljubi vse do konca kljub našim grehom. Papež pa je prvi poklican k služenju, da seje ljubezen, je Frančišek dejal zapornikom in jih povabil, da pomagajo drug drugemu.


VIDEO: Papež pri krizmeni maši: Evangelizacija ne more biti domišljava ali toga

Papež Frančišek je krizmeno mašo daroval v baziliki svetega Petra. Ob njem so somaševali kardinali, škofje in duhovniki, ki so med bogoslužjem obnovili svoje duhovniške obljube. Med nagovorom jih je pozval, naj veselje Evangelija ponesejo v svet in podal nekaj nasvetov, kako naj to naredijo.


Novejše novice | Starejše novice