Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Andrej ŠinkoAndrej Šinko

London pretresel teroristični napad in zahteval žrtve

| 22.03.2017, 22:04

V današnjem dvojnem napadu blizu britanskega parlamenta so bili ubiti štirje ljudje, med njimi napadalec. Najmanj 20 ljudi je bilo ranjenih, je za medije potrdil tiskovni predstavnik Scotland Yarda.

Dejal je še, da je tako napad pred parlamentom kot tistega na bližnjem Westminstrskem mostu izvedel en napadalec, ki ga je policija pred parlamentom ubila. 

Moški je najprej na Westminstrskem mostu z avtomobilom zapeljal v skupino ljudi in jih več povozil. Pri tem naj bi bilo poškodovanih več ljudi, med njimi trije policisti in trije francoski najstniki, ki so bili na šolskem izletu. Neka ženska se je po navedbah britanskih medijev napadu izognila s skokom v Temzo in preživela, a je poškodovana. Nato se je z avtomobilom zaletel v ograjo parlamenta ter vdrl na območje parlamenta. Tam je po navedbah policije zabodel enega policista, ki je po poročanju medijev kasneje podlegel poškodbam. Napadalca je nato ustrelila policija.

Londonska bolnišnica King's College je potrdila, da so na njenem intenzivnem oddelku sprejeli osem žrtev napada, šest moških in dve ženski. Dva poškodovana sta v kritičnem stanju, stanje ostalih je stabilno, so še tvitnili.

Gre za najhujši napad v Londonu po letu 2005, ko je bilo v napadih na postaji podzemne železnice in avtobusu ubitih 56 ljudi, več kot 700 jih je bilo ranjenih. Policija današnji dvojni napad za zdaj obravnava kot teroristično dejanje.

Britanska premierka Theresa May je po napadu poudarila, da so njene misli z ubitimi in ranjenimi v napadu ter z njihovimi družinami, je sporočil njen tiskovni predstavnik. Mayeva je bila v času napada v bližini parlamenta in so jo nemudoma odpeljali na varno. Kasneje je za drevi sklicala izredno zasedanje britanskega sveta za nacionalno varnost.

Zasedanja se bo udeležila tudi britanska notranja ministrica Amber Rudd, ki je v odzivu na napad izpostavila, da je varnost britanskega ljudstva prednostna naloga britanske vlade. "Glavna prioriteta vlade je varnost njenega naroda. Britanski narod bo združen, da bo skupaj porazil tiste, ki želijo okrniti vrednote, ki jih delimo: vrednote demokracije, strpnosti in vladavine prava," je poudarila.

Slovensko zunanje ministrstvo slovenskim državljanom, ki so trenutno v Londonu svetuje, naj upoštevajo navodila policije. Kot je še tvitnilo ministrstvo, lahko za pomoč pokličejo slovensko veleposlaništvo na telefonsko številko 00447713628096.

V London po terorističnem napadu prihajajo izrazi solidarnosti

Po današnjem terorističnem napadu pred parlamentom v Londonu, v katerem so bili po zadnjih podatkih policije ubiti najmanj štirje ljudje, še 20 pa jih je bilo ranjenih, v Veliko Britanijo že prihajajo prvi odzivi in izrazi solidarnosti, v prvi vrsti iz Nemčije in Francije.

"Tudi če ozadje tega napada še ni povsem pojasnjeno, pa v imenu Nemčije in njenih državljanov sporočam: V boju proti vsaki obliki terorizma smo trdno in odločeno ob strani Velike Britanije," je izjavila nemška kanclerka Angela Merkel in izrazila solidarnost "z našimi britanskimi prijatelji in vsemi ljudmi v Londonu". Tudi novi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je izrazil pretresenost ob novici o napadih v Londonu. "V teh urah smo Nemci in Britanci še na poseben način povezani," je sporočil v izjavi za javnost in izrazil sožalje svojcem žrtev.

Solidarnost in podporo je v imenu Francije britanski premierki Theresi May izrazil tudi francoski predsednik Francois Hollande. "Terorizem prizadene nas vse," je dejal in poudaril, da je ta napad nov dokaz, da bi se morali v boju proti terorizmu organizirati na evropski ravni.

Pri tem je spomnil, da je tudi Francija v zadnjih letih hudo trpela zaradi terorističnih napadov. V nekaj več kot dveh letih je bilo v tovrstnih napadih ubitih več kot 230 ljudi, je poudaril. Med ranjenimi v Londonu so bili sicer tudi trije francoski dijaki, ki so bili tam na šolskem izletu, a Hollande kaj več o njihovem stanju za zdaj ni vedel povedati, še poroča dpa.

Na napad se je odzval tudi italijanski premier Paolo Gentiloni in prav tako izrazil solidarnost Veliki Britaniji. "Italija stoji ob strani britanskemu ljudstvu in vladi v luči tega napada, ki je prizadel srce Londona in demokratične institucije," je zapisal.

Obsodbi napada so se pridružili tudi vodilni avstrijski politiki. "Moje misli so pri žrtvah in njihovih svojcih," je na Twitterju zapisal predsednik Alexander Van der Bellen. Podobno se je odzval tudi kancler Christian Kern.

Pomoč Londonu je ponudila tudi predsednica škotske regionalne vlade Nicola Sturgeon. Škotski parlament je sicer zaradi napada pred britanskim parlamentom v Londonu za danes prekinil razpravo o novem referendumu o samostojnosti, o čemer bi morali glasovati še nocoj.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je napovedal nadaljevanje boja proti terorizmu z ramo ob rami z Veliko Britanijo, "ki bo vedno ostala partner in prijateljica". "Evropejci ne bomo nikoli nehali dokazovati, da ljubezen vedno premaga sovraštvo in da strpnost vedno premaga strah," je zapisal v sporočilu za javnost, v katerem je spomnil tudi na teroristični napad v Bruslju pred natanko letom dni. Podobno se je prek Twitterja odzval tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Britanska premierka Mayeva se je o napadu po telefonu pogovarjala tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, v imenu ZDA pa je javno sožalje žrtvam in njihovim svojcem izrazil ameriški državni sekretar Rex Tillerson. "Ameriško ljudstvo pošilja svoje misli in molitve ljudem v Združenem kraljestvu," je zapisal in obsodil vsa kruta nasilna dejanja, "ne glede na to, ali jih izvedejo moteni posamezniki ali teroristi; žrtve ne poznajo razlike".

Solidarnost z Britanci so izrazili tudi v Moskvi. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova je pozvala k skupnemu boju proti terorizmu. Podobno je pozval tudi turški premier Binali Yildirim, ki je terorizem označil za globalno katastrofo.

Predvsem prek Twitterja so se odzvali tudi drugi evropski in svetovni voditelji. Med njimi sta bila tudi slovenska predsednik Borut Pahor in Miro Cerar.

Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...