Mateja SubotičanecMateja Subotičanec
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Rok MihevcRok Mihevc
Helena Škrlec (foto: Osebni arhiv)
Helena Škrlec

Pregled domačih dogodkov od 10. do 17. marca

Slovenija | 18.03.2017, 22:06

Slovenija je v preteklem tednu z Ilko Štuhec prvič dobila zmagovalko v smukaškem seštevku svetovnega pokala - finale sezone alpskega smučanja v ameriškem Aspnu je že eden od pokazateljev, da se zima poslavlja. Da že lahko pozdravimo pomlad, so nam dali vedeti tudi sončni dnevi in prijetne temperature, ki so, tako kaže, pozitivno vplivali na naše politike. Kot kaže, so se le uskladili o članih fiskalnega sveta in novih ustavnih sodnikih. Naši škofje pa so izvolili novega predsednika Slovenske škofovske konference - to službo so zaupali ljubljanskemu nadškofu metropolitu Stanislavu Zoretu.

Cerkev med nami

Kot že omenjeno, bo Slovensko škofovsko konferenco prihodnjih pet let vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Za novega predsednika je bil izvoljen na seji v Kopru v začetku minulega tedna, službo bo nastopil prihodnjo nedeljo. V pogovoru za naš radio je podčrtal tri prednostne naloge pri tem poslanstvu. To so: iskanje najboljših možnosti za oznanjevanje evangelija ter za spremembo trendov upadanja zakramentalnega življenja in oddaljevanja od Cerkve, prinašanje sproščenosti in veselja slovenskim katoličanom, da bodo svojo vero živeli povsod, ter pogovori s predstavniki oblasti. Nadškof Zore se obenem zahvalil svojemu predhodniku, novomeškemu škofu Andreju Glavanu. "Škof Glavan je prevzel predsedovanje v času, ki je bil za Cerkev v Sloveniji čas velike preizkušnje in hvala Bogu, da je znal z modrostjo in preudarnostjo vse stvari peljati v smeri, v kateri smo danes. Mislim, da smo mu za to lahko vsi hvaležni."

V župniji Gomilsko so preteklo nedeljo praznovali nedeljo svetniških kandidatov celjske škofije. Letos je bil v ospredju lik duhovnika Izidorja Završnika. Ta je šel 10. marca 1943 v mariborskem zaporu prostovoljno v smrt in dal življenje za mladega sojetnika, ki je bil določen za talca. Po besedah celjskega ordinarija Stanislava Lipovška so v škofiji veseli tako velikega pričevalca za vero. "Tole je danes, ko se soočamo s tako resnim pomanjkanjem duhovnik poklicev, še kako aktualno vabilo. On je res sledil Božjemu klicu." Škof Lipovšek je ob tej priložnosti daroval sveto mašo za beatifikacijo slovenskih mučencev.

V konkatedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici so se prav tako minulo nedeljo pri sveti maši spomnili enega najbolj prepoznavnih slovenskih dirigentov Antona Nanuta, ki je umrl 13. januarja letos. Evharistično slavje je vodil duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec, ki je za to priložnost napisal posebno skladbo - Requiem. Izvedli so jo združeni pevski zbori, ki so sodelovali pri slovesnosti.

V cerkvi svetega Bassa v Kopru pa sta bili v torek molitev in sveta maša za Cimosove delavce in njihove družine. Kot je znano, so se znašli v precej negotovem položaju, potem ko je prodaja tega našega proizvajalca avtomobilskih delov italijanskemu kupcu padla v vodo.

Politika in gospodarstvo

Sklad Palladio Finanziaria, ki je prejšnji mesec sporočil, da odstopa od nakupa 92-odstotnega deleža Cimosa, naj bi začel nova pogajanja s koprsko družbo. Njegovi predstavniki so se v preteklem tednu srečali s sindikatom v Cimosu, kjer poudarjajo pomen rešitve delovnih mest. Italijani naj bi se pogovarjali tudi s predstavniki vodstva primorskega proizvajalca avtomobilskih delov ter Družbe za upravljanje in terjatev bank, razgrnili naj bi novo ponudbo za nakup.

Predstavniki uprave NLB in SDH so medtem začeli s predstavitvam vlagateljem znotraj prodaje treh četrtin največje slovenske banke po metodi javne prodaje delnic. Da gre za zgrešen koncept, je prepričan nepovezani poslanec in strokovnjak s področja korupcije Bojan Dobovšek. "Le strateški kupec bo lahko usmerjal delo in bo tudi preveril, kaj se je dogajalo v preteklosti, kakšni so bili ti slabi krediti. Če imamo razpršeno lastništvo, ne bo nihče gledal, kaj je bilo s slabimi krediti in kako povrniti del tega denarja nazaj, da bo banka delovala bolje." Dobovšek je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče ocenil, da je vse skupaj zelo netransparentno, a od te vlade ni pričakoval drugega.

Marsikdo tudi ni pričakoval, da bo vlada kljub očitkom, da zaradi dozdajšnjega dela nista primerna za nadzornika SDH, vztrajala pri podpori kandidaturi Franca Žmavca in Željka Puljića za to funkcijo. Mandatno-volilna komisija državnega zbora je podprla le imenovanje prvega. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je še naprej prepričana, da sta kompetentna, upa, da bo glasovanje na redni seji parlamenta drugačno. Kot je dodala, si bo prizadevala za to.

Mandatno-volilna komisija državnega zbora je odločala tudi o sestavi fiskalnega sveta. Parlamentu je predlagala, naj za njegovega predsednika imenuje Davorina Kračuna ter za člana Alenko Jerkič in Tomaža Peršeta.

Prav tako je omenjeno parlamentarno delovno telo prižgalo zeleno luč kandidatom za ustavne sodnike, ki jih je predlagal predsednik države Borut Pahor. O Mateju Accettu, Klemnu Jakliču, Rajku Knezu in Marijanu Pavčniku bodo vsi poslanci odločali že na marčni seji državnega zbora. Pojasnjuje generalna sekretarka Pahorjevega urada Nataša Kovač. "Predsednik države ocenjuje, da vsi štirje kandidati izpolnjujejo zakonske pogoje, visoke strokovne kriterije in so primerni za opravljanje funkcije ustavnega sodnika." Kandidati za nove ustavne sodnike so že začeli z javnimi predstavitvami v predsedniški palači.

Pred člane skupščine Zdravniške zbornice Slovenije pa je sredi preteklega tedna stopila Zdenka Čebašek-Travnik. Čeprav ni prejela zaupnice, ostaja predsednica osrednje stanovske organizacije zdravnikov in zobozdravnikov pri nas. Sporočila je, da je bila demokratično izvoljena, zato bo vztrajala, glasovanje o podpori razume kot napotilo za prihodnje delovanje. Med zdravniki in zobozdravniki so mnenja o njeni odločitvi deljena. "Izrečenih je bilo veliko konstruktivnih kritik, povedala je, da jih je razumela in jih bo upoštevala. A zaskrbelo me je, da je potem za medije vseeno izjavila, da ni slišala nobenih očitkov in da ne vidi razloga, da bi karkoli spremenila," se je v kratkem pogovoru za naš radio odzval predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič. Prvi preizkus za Čebašek-Travnikovo bo že čez nekaj tednov, ko bo skupščina odločala o njenih kandidatih za izvršilni odbor, potem ko so iz njega odstopili trije člani.

Ne le zdravstvo, tudi obramba je področje, ki se sooča s številnimi težavami. Čeprav je po besedah pristojne ministrice Andreje Katič končno zaznati pozitivne premike, predsednik države Borut Pahor ocenjuje, da Slovenska vojska ostaja na najnižji ravni sposobnosti delovanja. To nas po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in nekdanjega ministra za obrambo Aleša Hojsa ne sme le skrbeti, ampak tudi žalostiti. "Vsi akterji v tej državi vedo, da je za Slovensko vojsko namenjenega premalo denarja. Na žalost se v treh letih, odkar je na oblasti ta vlada, zadeva še ni spremenila."

V javnosti so v zadnjih dneh odmevali tudi načrti ministrstva za notranje zadeve za vzpostavitev izpostave azilnega doma v Velenju in integracijske hiše na Škofijah. Naleteli so na nasprotovanje tamkajšnjih prebivalcev, na Škofijah so pripravili tudi miren shod in zbor krajanov, nekaj podrobnosti jim je pojasnil državni sekretar Boštjan Šefic. Do bistvenega zbližanja stališč še ni prišlo, pogovori se bodo nadaljevali. "Ne nasprotujemo sprejemu določenega števila beguncev v naše okolje, ampak na ustrezen način, da se lahko integrirajo," je bila jasna koprska mestna svetnica iz vrst SDS Mojca Hilj Trivič. "Občani moramo biti vključeni že v postopke načrtovanja. Dobiti moramo vse razpoložljive podatke o naših bodočih sosedih, treba je dobiti tudi mnenja raznih socialnih služb, šol in vrtcev," je poudarila koprska mestna svetnica iz vrst SLS Olga Franca.

Kulturni in družbeni utrinki

Sodelavci in prostovoljci župnijskih in škofijskih Karitas po Sloveniji se vsako pomlad zberejo na rednih občnih zborih, kjer pregledajo realizirano pomoč v minulem letu, si zastavijo cilje za naprej in utrdijo svoje poslanstvo. Murskosoboška Karitas je za plenum izkoristila že prvo marčevsko soboto, v drugi so sledile še koprska, mariborska in novomeška Karitas. Sodelavci in prostovoljci škofijske Karitas Koper so se zbrali v Vipavi, pri sveti maši v tamkajšnji škofijski gimnaziji se jim je koprski škof Jurij Bizjak zahvalil za pomembno poslanstvo, ki ga opravljajo. "Gradite predvsem svoje delo in svoje življenje pod vidikom Karitas, pod vidikom svojega dela za bližnje, pod vidikom dobrodelnosti in pod vidikom miloščine." Prostovoljci in sodelavci nadškofijske Karitas Maribor so se pred plenumom zbrali v mariborski stolni cerkvi, kjer jih je med sveto mašo nagovoril mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Delo so nadaljevali v Slomškovi dvorani, kjer so med drugim razmišljali o besedah svete matere Terezije: Širite ljubezen! Nekaj statistike je za naš radio predstavil generalni tajnik Darko Bračun: "V mreži mariborske Karitas je v letu 2016 sodelovalo več kot 1.300 sodelavcev in prostovoljcev, ki so opravili čez 87.000 ur prostovoljnega dela in pomagali prek 25.000 ljudem v stiski." Škofijska Karitas Novo mesto je imela srečanje v Zavodu Friderika Barage v Šmihelu. Njeni sodelavci in prostovoljci so ga prav tako začeli s sveto mašo, ki jo je daroval škof Andrej Glavan.

Škofijske Karitas v Sloveniji so prav v minulih dneh začele razdeljevati prvo pošiljko hrane Evropske unije tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim bo do konca leta zagotovil še dve takšni pošiljki - junija in septembra. Lani je mreža Karitas v naši krajevni Cerkvi razdelila 2.350 ton hrane Evropske unije, to je skoraj 63 odstotkov materialne pomoči, s katero je skušala olajšati stisko socialno ogroženim družinam, posameznikom, starejšim, brezdomcem in prebežnikom. "Poleg materialne pomoči je bistvenega pomena tudi spremljanje prejemnikov, ki vsebuje pogovor, informiranje, svetovanje in izobraževanje," je pojasnila sodelavka Slovenske Karitas Jana Flajs.

Skrb za uboge je tudi vodilo Misijonske družbe. Ob njeni 400-letnici je Dom svetega Jožefa v Celju gostil dvodnevni simpozij. Pripravili so ga bratje lazaristi in nanj povabili vse člane Vincencijanske družine, voditelje ali predstavnike domov duhovnosti in ostalih podobnih cerkvenih ustanov pri nas, voditelje pastoralnih služb po škofijah, ljudske misijonarje, ostale redovnike in redovnice ter pastoralne delavce. Na simpoziju v četrtek in petek so razmišljali o odnosu ustanovitelja Misijonske družbe svetega Vincencija Pavelskega do svojega časa in potreb v njem ter ob tem po njegovem zgledu iskali ustrezne odgovore na današnjo stvarnost. "Prvi namen je znotraj nas samih poglobiti povezanost, se poglobiti v svojo karizmo. Drugi namen je v tem letu skušati to karizmo deliti v čim širšem krogu ljudi," je bistvo simpozija in praznovanja 400-letnice Misijonske družbe strnil vrhovni predstojnik lazaristov Tomaž Mavrič. Na simpoziju sta sodelovala tudi kardinal Franc Rode in upokojeni nadškof Anton Stres.

Pred simpozijem je bil v Domu svetega Jožefa v Celju v torek Mohorski večer, na katerem so zbrani prisluhnili predstavitvi knjige Neumrljiva duša in sedem glavnih grehov avtorja Leona Oblaka. "Posebej kristjani, ki verjamemo v posmrtno življenje, se želimo poboljšati. Tudi jaz semm se želel poboljšati in se še vedno želim," je povedal za naš radio.

V Domu svetega Jožefa v Celju in župniji, kjer deluje že 20 let, je pestro tudi ta konec tedna, ko goduje njun zavetnik. V Škofiji Novo mesto pa ob 19. marcu podeljujejo najvišje škofijsko priznanje, Odličje svetega Jožefa. Letos je z njim nagrajen dolgoletni organist v različnih župnijah in krajih Kočevske Ivan Cvitkovič.

Prejšnji konec tedna pa je godoval sveti Gregor. Na predvečer praznika so v več krajih po Sloveniji tradicionalno spuščali barčice.

Društvo Blaž Potočnikova čitalnica je uspešno sklenila prvo serijo gledališko-glasbene predstave o življenju in delu Lojzeta Slaka. Februarskima predpremieri in premieri je v Ljudskem domu v Šentvidu v Ljubljani do zdaj sledilo še osem zelo dobro obiskanih ponovitev. Predstavo En godec nam gode so si med drugim ogledali upokojeni nadškof Alojz Uran, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, vikar novomeške škofije Božidar Metelko in predsednik države Borut Pahor. Omenjeno društvo bo z njimi verjetno nadaljevalo jeseni.

Številne Slakove melodije opevajo lepote naše države. Slednje je prepoznala tudi znamenita revija National Geographica, ki je Slovenijo uvrstila v svoj katalog prestižnih potovanj z zasebnim letalom. Še več … Na njegovo naslovnico je uvrstila eno največjih ikon našega turizma - Bled. Direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak je ponosna. "Take izpostavljenosti prispevajo k dvigu ugleda Slovenije kot turistične destinacije in tudi k dvigu ugleda Slovenije kot uspešne države v mednarodnem prostoru."

Turizem je bil tudi rdeča nit pri izbiri letošnjega nagrajenca na tradicionalnem srečanju občin in županov. Zlati kamen za razvojno najbolj prodorno občino je šel letos v roke Podčetrtku - zaradi zglednega primera razvojnega modela uspešnega manjšega kraja.

Odmevni športni rezultati

Na zadnjem smuku za svetovni pokal alpskih smučark v tej sezoni je suvereno slavila Ilka Štuhec. Z zmago je potrdila osvojeni mali kristalni globus v kraljevi disciplini. Je prva Slovenka, ki ga je prejela. Že pred finalom v ameriškem Aspnu je bilo jasno, da je njen tudi mali kristalni globus v alpski kombinaciji. Štuhčevi je za las ušel še tretji, superveleslalomski. Izgubila ga je za pičlih pet točk oziroma 35 stotink sekunde, kolikor je bila na zadnji preizkušnji sezone v tej disciplini od nje boljša Tina Weirather iz Liechtensteina. Štuhčeva si je že pred zadnjima dvema tekmama prav tako matematično zagotovila drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala alpskih smučark.

V moškem smuku na finalu prek velike velike luže je naše barve predstavljal Boštjan Kline, ki je padel in odstopil. Kline ni končal niti zadnjega superveleslaloma za svetovni pokal alpskih smučarjev v tej sezoni, 16. mesto je v tej disciplini vpisal Martin Čater.

Smučarje skakalce tradicionalno finale čaka pri nas, v Planici. A pred tem morajo končati še norveško turnejo. Ta konec tedna se merijo v Vikersundu, pred tem so bile njihove postaje Oslo, Lillehammer in Trondheim. V Oslu so bili naši na ekipni tekmi šesti, na posamični je bil najboljši Slovenec Peter Prevc, ki je končal na 16. mestu. V Oslu so tekmovala tudi dekleta, najboljša Slovenka Ema Klinec je bila šesta. Preizkušnjo v Lillehammerju je odpihnil veter, v Trondheimu je bil od naših prav tako najboljši Peter Prevc, ki je pristal na sedmem mestu.

Slovenski deskarji na snegu tudi na svetovnem prvenstvu v španski Sierri Nevadi niso rešili slabe sezone. V paralelnem slalomu se je v izločilne boje prebil le Rok Marguč, ki je bil na koncu 16., v paralelnem veleslalomu naprej ni uspelo niti njemu.

Na svetovnem prvenstvu gluhih in naglušnih alpskih smučarjev v avstrijskem Innerkremsu je Slovenka Anja Drev osvojila bronasto kolajno v smuku.

Slovenska rekorderka Martina Ratej pa je na 17. evropskem zimskem pokalu v metih v španskem Las Palmasu v metu kopja osvojila zlato medaljo med članicami. S tem je ponovila uspeh izpred dveh let.

Slovenija
Uporabljene plastenke (photo: Pixabay) Uporabljene plastenke (photo: Pixabay)

Res to potrebujem?

Praznujemo dan Zemlje – našega skupnega doma, kakor se večkrat izrazi papež Frančišek. Na svetovni in tudi slovenski ravni poteka več pobud, v katere naj bi bila vključena več kot milijarda ljudi ...

Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič) Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič)

Boga bodo vzeli zares!

Na Brezjah je bilo popoldne srečanje družin ljubljanske nadškofije. Geslo srečanja je bilo »Vzemi Boga zares!«. Srečanje so sklenili ob 16. uri s sveto mašo, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore.

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.