Ljubljana, četrtek, 27. julij 2017, 20:38

Tako belo pere samo NLB

V začetku meseca je predsednik parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb Branko Grims razkril, da je iranski poslovnež približno leto in pol v letih 2009 in 2010 pral denar preko računov, ki jih je za svoja podjetja odprl pri NLB. Celoten znesek vseh transakcij je presegal milijardo ameriških dolarjev. Denar, ki je prihajal iz iranskih bank (v glavnem iz Iranske izvozne banke) je »poslovnež« preko računov odprtih pri NLB nakazal na več kot devet tisoč računov v tujini.


Ne dovolite, da vam ukradejo počitnice!

Pred koncem počitnic sem na svoj fb profil zapisala: „Prijazna prošnja. Vsi, ki čutite potrebo po objavljanju spričeval in vseh priznanj svojih otrok na fb, prosim, da pred tem otroka objamete, mu čestitate, namenite svoj čas, v mivko narišite sonce, skupaj skačete do neba in se veselite življenja. Le tako bo vedel, da ste nanj res ponosni. Hvala. Vse ostalo je ...“


Disciplina – nepriljubljena beseda. Tako kot driska.

Zadnjič je Lena42, na Twitterju zapisala: “Ko delate kaj namesto njih, je nekje ful enih otrok, ki se učijo sami reševati svoje probleme in ko odrastejo, bodo postali šefi vašim sončkom. Prav v tistem času sem tudi naletel na kolumno gospe Jožice Frigelj (preberite celo!) učiteljice razrednega pouka, z naslovom ‘Dobronamerni starši in (ne)samostojni otroci’, v kateri v uvodu opisuje tipično obnašanje staršev pred poukom. Takole: “Pred učilnico posadijo otroka na klop, ga sezujejo, mu obujejo copate, pospravijo čevlje in oblačila v garderobno omarico ter še zadnjič preverijo, ali je v otrokovi torbi vse potrebno za pouk. Včasih z grozo opazijo, da so pozabili zvezek ali športno opremo in v paniki iščejo učitelja(ico), da bi se opravičili za manjkajoče. Ali pa opravičujoče razlagajo otroku, da bodo manjkajoče prinesli še pred začetkom pouka. Oddrvijo domov in se s pozabljenim vrnejo, včasih res še pred poukom, večinoma pa že med poukom. Tisti srečneži, ki pa so šolsko torbo dobro pripravili, se začnejo poslavljati od otroka, kot da se ne bodo videli vsaj pol leta, če ne več. Poljubi, objemi, “lepo se imej”, “pa-pa”, “še en’ga lupčka... "


Ptuj: Spominski park ne bo zelenica brez duše

Moj predhodnik na mestu predsednika Panevropskega gibanja dr. France Bučar je v knjigi »Rojstvo države« pisal o etičnem razkroju naroda, ki ima težavne odnose z lastno zgodovino. Na žalost velikokrat opažamo, da Slovenci dejansko težko živimo z sedanjostjo ter še težje načrtujemo strateške poteze prihodnosti zaradi nesprejemanja lastne preteklosti.


Ta nori junij

Še tri dni. Pa ne odštevam samo v imenu otrok, ampak tudi v imenu nas staršev. Ta nori junij. Komaj čakamo, da bo šole konec in bo vsaj za dva meseca konec priganjanja otrok, naj naredijo nalogo in naj se učijo.


Moji sedanji učitelji

Današnji trenutek, ko smo skupaj, ima že vonj po počitnicah. Starejši smo že pozabili, kaj so počitnice, a otroci, družine so vsi v tem. Ne čakajo drugega kot počitnice, čeprav bo tako rekoč kar čez noč prišlo, ko ne bodo videli ure, da zopet skupaj sedejo v razred, za novo šolsko leto. V zadnjem komentarju me je prizadel fantič, ki ga navaja sestra Emanuela. Ta pri nabirki za potrebe župnije reče: »Jaz ne dam nič, saj župnik ni vreden tega!«


Meditacija ob nastajajočem spomeniku “Žrtvam vseh vojn”

Spomenik “Žrtvam vseh vojn” sredi Ljubljane počasi dobiva svojo končno podobo. Vsak čas se bo okrog njega zavrtinčil mnenjski vihar. Kot kaže, bo požel malo odobravanj, saj ni slišati, da bi se sploh komu zdel ustrezen. A ker je spomenik že tu, ker se dotika ključne slovenske travme, ker je drag ko žafran, in ker se, konec koncev, trudimo z vseposvojitvijo, je najbrž prav, da ga skušamo nekako vzeti za svojega in mu poiskati smisel. Po logiki Viktorja Frankla namreč “človek razpolaga z močjo duha in ima možnost, da življenje vsak trenutek napolni s smislom«.


Jutri bom svoboden

Po naključju ali pa tudi ne je pred dnevi mojo pozornost pritegnil duhovnik in pisatelj, ki se je rodil pred sto leti v Krníci pri Zgornjih Gorjah. Na svet je prišel 4. junija 1917 in dobil ime po sv. Antonu Padovanskem, današnjem svetniku. To je Tone Polda. Na na spletnih straneh hitro najdeš nekaj skopih podatkov o njem. Njegov smrtni dan leta 1945 me je dodatno spodbudil k iskanju. Zvedel sem, da mu je 21. junija v skupini enajstih zapornikov posrečilo zbežati iz teharskega taborišča, toda na begu v smeri Hrastnika so ga ubili terenci. Bilo je dovolj.


Ko se strokovnjaka poigrata s koncepti o teoriji spola

Če vam je kdaj pod roke prišla knjiga od Judith Butler »Težave s spolom« in ob branju le-te niste razumeli čisto nič, ne skrbite. Kljub temu, da je knjiga svetovno znana in polna navedb eminentnih filozofov (Foucault, Derrida), psihoanalitikov (Freud, Lacan) ter znanih feministk (de Beauvoir, Kristeva, Wittig, Irigaray), se človek med branjem le-te stežka prebija skozi novoustvarjene koncepte, ki jih Butlerjeva navaja. »Fiktivni biološki spol«, »spol kot performans«, »jezik, ki ustvarja realnost«, »lažna enost človeka«, »iluzija o stalnem sebstvu«, »prisilna heteroseksualnost«, itd. so izrazi za katere bralec ne more biti povsem prepričan, da jih razume, kaj šele da bi ti odslikovali resničnost. Toda po več kot dvajsetih letih od objave te knjige, v določenih akademskih krogih postaja vse bolj splošno sprejeto, da je stvarnost zgolj plod jezikovnih struktur, te pa še posebej kontrolirajo našo spolno identiteto in spolnost.


Slepi potnik na drugem tiru

Vlaki v Sloveniji v povprečju vozijo 60 kilometrov na uro, nam je pred dnevi zaupal pomočnik direktorja na Slovenskih železnicah Miloš Rovšnik. A ko se človek malo ozre okoli sebe, ima občutek, da se pri nas vse premika s tako hitrostjo. Da se počasi daleč pride, je rek, ki ga je že zdavnaj načel zob časa, a našim vladam je očitno še vedno največji motiv, da se zadeve premikajo počasi ali pa sploh ne. Drugi tir, ki ga gradimo že več kot 20 let, je postal tema številka ena Cerarjeve vlade. Zdi se, kot da bomo gradili nov avtocestni križ, toliko črnila je bilo prelitega okoli tega projekta. Ali pa da gre vsaj za kakšnih 100 kilometrov proge. Pa še zdaleč ni tako.


Novejše novice | Starejše novice