Ljubljana, sobota, 25. november 2017, 08:48

Politizacija špecerije, drugič

Da ne bi prizadel čustev ljudi, je Lidl odradiral križe iz fotografij cerkva, ki so bile na njihovih izdelkih. Zakaj, nikoli niso dobro pojasnili. Skratka, ko gre za krščanske križe smo bili priča izjemni tankočutnosti trgovske verige Lidl do tistih, ki bi jih križi utegnili zmotiti. Hladilnik da mora biti varen prostor, kjer občutljivi kot snežinka ne zagledajo z njih spornega simbola. Da je to patološko, sem bil že povedal (vir). Da spet pišem o špeceriji, pa je kriv zadnji Lidlov katalog, kjer gre trgovec v povsem nasprotno smer. Namesto pretirane obzirnosti zdaj brezobzirnost. V tedenski akciji so štiri piva, ki se imenujejo po Jugoslovanskem samodržcu Josipu Brozu in njegovi ženi Jovanki.


Otrokom demokracijo, politikom stolčke

Eden izmed politikov, ki ima že nekaj kilometrine, se je v nedeljo zvečer spraševal: „ Kaj politika narobe dela, da je tako nizka udeležba pri tako pomembni odločitvi.“ Podobno so se in se še sprašujejo mnogi drugi. Povsem smo razvrednotili demokratično odločanje najširšega števila ljudi o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo prihodnost naše države, naroda, družbe kot take in vsakega posameznika. Se spomnite žarečih oči nekaterih, ki se v desetletjih enoumja niso smeli svobodno izreči o pomembnih stvareh? Pred nekaj več kot četrt stoletja so prvič lahko oddali svoj glas in imeli zagotovilo, da bo upoštevan. Visoka udeležba je bila samoumevna. Danes se zdi da pravica do odločanja ni več zanimiva, postaja celo nadležna. Spet te volitve! Spet referendum!


»Obvarujmo jo pred vsako vrsto kolonizacije!«

Smo tik pred zdajci. V nedeljo bomo spregovorili s svojim glasom. V volilni kampanji je prava poplava glasov, javno in v zasebnih krogih. Devet kandidatk in kandidatov! Kaj naj mislimo? Katere misli so v meni? Na predvečer 'molka' jih lahko še povem javno.


Predsednik ali predsednica?

Ko bomo v nedeljo prišli na volišča in se znašli v tihoti kartonaste škatle, ki marsikoga navdaja s tesnobo, ko bodo za nami morda že nestrpno čakali drugi volivci, in ko bomo vendarle naredili tisto potezo s svinčnikom, je vprašanje, ki se mi zastavlja ta trenutek, to, koliko bo ta poteza odraz vsega slišanega v predvolilni kampanji. Poteza s svinčnikom je hitro končana, za mnoge dobro premišljena, za mnoge pa tudi ne. Pač je le stvar odločitve, kdo je najmanj zoprn in kdo najbolj všečen.


Plašč in zavetje

Svetovni dan hospica in paliativne oskrbe se praznuje vsako leto drugo soboto v oktobru. Letos je to jutri, 14.oktobra. Poteka pod geslom Omogočiti univerzalno zdravstveno pokritost s paliativno oskrbo…. Ne pustite tistih, ki trpijo, v ozadju!


Tako dobro nam gre, da ne vemo, kaj bi

Ko smo imeli predsednike Vlad, ki jih je zanimalo gospodarstvo (ali so vsaj dajali tak vtis), so se oni, ali pa njihovi finančni ministri pogosto oglasili v javnosti ob vsakokratni objavi jesenske ali spomladanske napovedi gospodarskih gibanj, ki jih izdaja Urad za Makroekonomske analize in razvoj. Če so bili trendi ugodni, so poskušali pripisati zasluge za to ekonomski politiki vlade, če so bili neugodni pa opozoriti na objektivne okoliščine, ki so prepreka, da bi se dobro delo Vlade poznalo tudi v narodnem gospodarstvu. Pogosto so bile vzročne povezave brez realne osnove in bi lahko te nastope vzeli za politično nastopaštvo, a kljub vsemu sem imel kot poslovnež občutek, da osebe za vladnim krmilom vsaj razmišljajo o tem kaj se dogaja v gospodarstvu in kako utegnejo njihovi ukrepi vplivati na blaginjo državljanov.


Greh je ne moliti za politike

V času vrhunca predvolilne kampanje za predsednika države praktično ni mogoče obiti tega vprašanja.


Katalonci kot sredstvo

Tudi če si bil navaden turist v Kataloniji in si se naključnemu domačinu predstavil kot Slovenec, si praviloma doživel dve stvari: najprej ti začuda ni bilo treba razlagati, kaj neki je to Slovenija in kje leži, obenem pa si bil deležen posebne naklonjenosti. Našo uspešno osamosvojitveno pot so poznali, a jih ni zavistno grenila, pač pa so jo občudovali. Imeli so nas za vzor in za navdih.


Vprašanja ob stoletnici ruske revolucije

Kdo pravi, da je marksizem propadel in je »ruska revolucija« preteklost? Problem niso le radikalizirane skupine revolucionarjev, temveč njihova infiltracija v vse pore družbe, v medije, stranke, društva in celo v cerkev.


Ignoriranje povzroči največ zla

Eden mojih najzgodnejših otroških spominov je vznemirljiv spomin na moj skrivni kotiček v stanovanju – na kuhinjski kot s kotno klopjo, pod katero sem lahko zlezel in skozi špranjo v naslonjalu varno opazoval vse dogajanje v kuhinji, trdno prepričan, da me prav nihče ne vidi in tudi niti najmanj ne sluti, da sem skrit nekje v prostoru. Klop je predstavljala močno in varno zaščito pred zunanjim svetom, ki sem ga sicer lahko nemoteno spremljal, hkrati pa ta zunanjost ni mogla prodreti v moje varno zatočišče. Ta svoj skrivni košček zavetja sem opremil z nekaj igračami in pomirjeno užival v njegovi nedotakljivosti, v katero je občasno segla le mamina metla.


Novejše novice | Starejše novice