Ljubljana, sobota, 27. maj 2017, 21:28

Lex Slovenija

Guverner Hrvaške narodne banke je ob sprejemanju Lex Agrokor povedal, da so odgovorni v državi že dalj časa vedeli za nepravilnosti v zvezi s poslovanjem Skupine Agrokor in kako resne so njihove težave, vendar ves ta čas prav nihče prav nikoli do aktualnega zloma Skupine Agrokor ni ukrepal. Na vprašanje, kako si razlaga takšno ravnanje odgovornih v državi, pa je preprosto odgovoril: »Podobno kot nihče ne ukrepa zaradi nevzdržnosti hrvaških javnih financ in se bodo ljudje nekega dne zopet spraševali, kako je lahko do zloma Hrvaške prišlo in pri tem prav nihče ni predhodno in pravočasno ukrepal ter preprečil katastrofe.«


O 27. aprilu in prvomajskih praznikih nekoliko drugače ...

Se spomnite televizijske nadaljevanke Esmeralda? Tako kot trenutno Gorski zdravnik je pred slabimi 20 leti v Sloveniji pred male ekrane prikovala staro in mlado. V času njenega predvajanja ni bilo nikogar zunaj - samevali so trgi in ulice večjih in manjših mest, samevala so nakupovalna središča. Ponekod na podeželju so tisto urico, ko je bila na sporedu, samevala tudi polja. Tako je vsaj pripovedovala moja stara mama. Podobno so v času mojega odraščanja v poznih popoldanskih urah meseca maja samevala otroška igrišča na Fužinah. A najmlajši nismo hiteli k svojim risanim ali filmskim junakom. Zbirali smo se pri šmarnicah v skromnem svetišču v razvpitem blokovskem naselju v Ljubljani.


»Fake« datumi

Ure, minute in datumi so v življenju pomemben podatek, ki ob pravi razvrstitvi spregovorijo o razumnem poteku dogodkov. Zato se tudi policija, sodišče in zgodovina pri svojem raziskovalnem delu trudijo pretekle dogodke najprej rekonstruirati v točno časovno razpredelnico, šele nato lahko oblikujejo verodostojne zaključke.


Interesno oboroževanje

Svetovni voditelji večkrat poudarjajo nujnost zagotavljanja miru, stabilnosti ali varnosti. V ozadju takšne retorike pa so velikokrat dejanja, ki imajo ravno nasprotne učinke in vodijo v vojaške konflikte ali v povečanje napetosti. Države tako krepijo svoje vojaške zmogljivosti in ob pomoči zaveznikov strateško nameščajo vojaško opremo, s tem pa vzpodbujajo podobno ravnanje velesil z zavezniki na nasprotni strani.


VOX CLAMANTIS IN DESERTO

Slovenija se oddaljuje od Evrope. Glede na slovensko deklarirano pripadnost Uniji, glede na striktno spoštovanje vseh ukazov, ki prihajajo iz Bruslja s strani ljubljanskih nosilcev oblasti, in glede na dejstvo, da je po vseh napetostih, ki jih sodelovanje znotraj osemindvajseterice povzroča, še vedno večina državljanov izredno pro-evropsko orientiranih, bi takšen stavek lahko zvenel precej neprimeren ali vsaj tvegan.


Katoliška cerkev in EU: približevanje ali oddaljevanje?

V letu 2015 je izšla knjiga “The European Union and the Catholic Church” (Kratochvil P., Doležal T., Palgrave MacMillan) v kateri avtorja razmišljata, kako je raziskovanje religije v mednarodnih odnosih razmeroma mlada veja znanosti, pa še ta je v nevarnosti, da bi se omejila le na islam. Pozornost, ki jo vzbuja islamski terorizem, in posledično tudi znanstvena pozornost fenomenu islama v mednarodnih odnosih poleg tega umetno povečuje pomen islama, medtem ko ostaja precej zanemarjeno preučevanja rasti krščanstva v Aziji in Latinski Ameriki, bodisi protestantskih vej ali katolištva, in njunih pomenov za mednarodne odnose.


Devetdeset let pogumnega skesanca

Na samo veliko noč bo, kot že nekajkrat v svojem življenju, rojstni dan praznoval upokojeni papež Benedikt XVI. Spodobi se in pravično je, da temu osebnemu prazniku namenimo nekaj besed.


Kdo se bo zavzel za versko preganjane?

V tednu po uspešno končanem misijonu na Radiu Ognjišče kristjani po vsem svetu stopnjujemo priprave na obhajanje največjega krščanskega praznika. Ta za številne vernike, posebej tiste, ki živijo v Sveti deželi in na Bližnjem vzhodu, ne bo minil brez zatiranja in nasilja. Katera državna oblast bo opozarjala na njihovo diskriminacijo in na kršenje njihovih človekovih pravic, ker so kristjani in konec koncev ljudje, vredni dostojnega in mirnega življenja?


Vstajenja dan za Evropo!

Kot blisk so minili dnevi ob 60-letnici Združene Evrope. Tudi z valov Ognjišča smo mogli slediti spominskim slovesnostim, ki so vzbujale mešane občutke. Ni goli slučaj, da sem prav v tistih dneh bral o strahu, ki preveva Evropo1. O Evropi v stiski, ki preživlja težke trenutke. Ob tem se vprašamo, ali še vidi jasno smer, v katero so jo pred 60 leti napotili ustanovitelji?


Drugi tir – drugi TEŠ6?

S tem člankom ne želim posegati v razprave o smiselnosti izgradnje drugega tira. O tem je bilo že veliko napisanega, večino tehtnih razlogov za izgradnjo pa povzema npr. Manifest za nujno izgradnjo II. tira Koper–Divača iz oktobra 2015, ki ga je napisal dr. Godec s soavtorji[1]. Glede tega vprašanja je velik del javnosti in politike enoten: ta investicija je potrebna. Zaplete pa se pri podrobnostih, ki pri projiciranju v prostor, katerega enota je evro, postanejo velike deviacije.


Novejše novice | Starejše novice