Ljubljana, sreda, 01. marec 2017, 21:07

Ali vzgajamo otroke za bolezen ali za zdravje?

Marko Juhant
Foto © ARO

"Vsak želi odločati o sebi, tudi bolni otroci želijo biti čim bolj samostojni. Samo ne pomilujmo jih, tega res ne marajo. Želijo poskrbeti zase, kolikor pač zmorejo."

Audio posnetki:
%s1 / %s2

S specialnim pedagogom Markom Juhantom smo se na svetovni dan bolnikov pogovarjali o vzgoji otrok, ki so zboleli ali imajo že od rojstva diagnozo, ter o vzgoji otrok, ko zbolijo starši. Zahtevno področje, ki pa vendarle prinaša jasna sporočila. Nihče, še najmanj pa otroci z boleznijo, ne želi pomilovanja. Čeprav ima otrok omejitve in ne zmore postoriti vsega tistega, kar morda njegovi sovrstniki že lahko naredijo, mu moramo omogočiti, da poizkusi in se potrudi za svoj maksimum. Zadovoljstvo, ki ga občuti ob sadovih svojega truda, je neizmerno in ključno za njegov nadaljni osebnostni razvoj ter dobro samopodobo.

Opozarjamo na tisto, kar vodi v bolezen, spodbujamo, ne pridigamo!, pa tisto, kar vodi v zdravje

Marko Juhant: "Vprašati se moramo že na začetku, kako vzgajamo. Ali vzgajamo za zdravje ali za bolezen? Smo navdušeni, ko otroka vidimo z jabolkom v rokah, ga pohvalimo ter odobravajoče vzkliknemo, aha, vidimo, da lepo skrbiš zase in boš zdrav kot dren. Ali pa druga pot, zunaj piha veter in mi vzkliknemo, joj, moker si, se boš prehladil, dobil vročino in bo vse na glavo. Česa je več, kaj nudimo pogosteje otrokom? V katero smer jih programiramo, trdno sem prepričan, da ne v pravo. Dostikrat jih vzgajamo za bolezen, ker opažamo tisto, kar otroka vodi v bolezen. Spodbujati, ne pridigati, moramo tisto, kar spodbuja v zdravje."

Ko očetje pobegnejo, mame pa postanejo le še negovalke

"Vsaka mama ima v življenju svoje težave, ali so problemi v odnosu, ali z denarjem, morda s prihodnostjo, ali z domom kaj ni v redu, ali ..., ko pa zboli otrok, je edini problem mame otrok. Ni več "ljubica", partnerica svojega moža, povsem se preda le še skrbi in negi otroka. Vse ostalo je zanjo manj pomembno. Pogosto takrat očetje bežijo, ker zanje v odnosu ni več prostora. Seveda so razlike, ali gre za enkratno ali kronično bolezen. Zelo je pomembno, kako na vse skupaj gledata starša, oče in mama."

Vse o delu in delih Marka Juhanta ter časopisu "Po pameti" na cmrlj.si.

Obujajmo spomine

"Zelo je pomembno, da se spominjamo, recimo dogodkov ob otrokovem rojstvu, skupnih družinskih doživetij, načrtovanj, upov, ... ko otroci to slišijo, ob tem občutijo vrednost. Občutijo, da so zelo pomembna bitja. Otroci želijo vedeti o sebi, kako so vplivali na življenje svojih staršev, kako je recimo oče spil s prijatelji kakšen kozarec preveč ob radostni novici, kaj smo razmišljali ob tem, kaj jim želimo, kaj občudujemo pri otroku in podobno. Če smo bolani, in če se čutimo pomembnega, smo v trenutku bolj krepki, kar pomeni, da preprosteje prenašamo drobne ali večje bolezenske tegobe. Bolezen ni nujno vedno nekaj slabega. Morda je klic, da bo treba nekaj v našem življenju spremeniti."

Včasih je treba kaj pretrpeti, da spoznamo, kako radi se imamo

"Ko odide bela halja, mora priti vzgoja, priročnik lepega vedenja, priročnik učenja, šolske naloge. Medicinske posege morajo, ko otrok okreva, zamenjati vzgojni ukrepi, drugače bo otrok močno razvajen. Skupni imenovalec je torej zamenjava, ko ni več potrebe po eni obravnavi, je treba to zamenjati z drugo. Eno področje vedno vpliva na še druga področja. Če otrok, ki je bolan, vendarle zmore doseči svoje zmage, bo to zelo dobro vplivalo tudi na njegovo okrevanje."

Ne spreglejte:


Radijski blogi