Program Erasmus+ kot zgodba o uspehu evropskih politik

Svet | 26.02.2017, 08:50

Program Erasmus+ in njegovi predhodniki so v zadnjih 30 letih podprli več kot pet milijonov študentov, pripravnikov in prostovoljcev ter tudi izmenjave osebja in mladinske izmenjave. To skupaj znaša devet milijonov ljudi. Evropski poslanci so se pred kratkim s posebno resolucijo zavzeli, da bi moral omenjeni program možnost učenja v tujini ponuditi vsem mladim, ne le študentom. A za to je nujen bolj prilagodljiv proračun, ki bi zajel tudi manjše projekte mladinskih organizacij.

Evropska komisija je nedavno objavila poročilo o programu Erasmus+ za leto 2015. Takrat je možnost študija, usposabljanja, dela ali prostovoljstva v tujini izkoristilo kar 678 tisoč prebivalcev povezave, kar je rekord. Stalni stalni poročevalec za spremljanje programa Erasmus+ v tem mandatu Evropskega parlamenta je evropski poslanec iz Slovenije Milan Zver, ki je za naš radio poudaril, da udeleženci domov prinesejo veliko več kot le ocene v indeksu. "Raziskave kažejo, da so tisti, ki so se udeležili raznih oblik programa Erasmus+, veliko bolj konkurenčni v domači družbi in pri iskanju dela, veliko več jih ustanovi svoje podjetje. Ne pridobivajo le znanj in jezikovnih veščin, ampak tudi ostale vrline, ki so nujne v sodobni družbi."

Zver ugotavlja, da je program Erasmus+ zgodba o uspehu evropskih politik. "Praktično gre za edini program, ki je tudi v aktualni finančni perspektivi dobil veliko več sredstev, denarja, kar 43 odstotkov. Skupaj krovni program Erasmus+ zdaj razpolaga skoraj s 15 milijardami." A po Zverovih besedah to še ni dovolj, saj je v nekaterih podprogramih razkorak med željami in odobrenimi prošnjami še vedno prevelik. Težava, s katero se soočajo tisti, ki se vključujejo vanje, so tudi premajhne štipendije. "Ni dobro, da študentje v tujini še priložnostno delajo, saj je namen študijske mobilnosti izobraževanje in usposabljanje. A ker mnogim štipendije ne zadostujejo, iščejo dodatne vire zaslužka za preživetje oziroma pokrivanje stroškov bivanja v tujini. To je še posebej pereče, če so destinacije v severnem ali zahodnem delu Evrope. Tam mladi s štipendijo težko pokrijejo vse stroške, ki jih imajo."

Zver je prepričan, da so ovire, ki so še na poti, premagljive in da bo program Erasmus+ preživel tudi naslednjo finančno perspektivo. Upa, da bo do leta 2030 vsi mladi imeli možnost, da se udeležijo katere od aktivnosti, ki jih nudi. "Sem optimist. Kot stalni poročevalec o programu Erasmus+ v Evropskem parlamentu bom pred koncem mandata pripravil še eno poročilo ter v njem ponudil še več predlogo, rešitev in priporočil tako Evropski komisiji kot članicam povezave."