V Ljubljani in Bruslju podpora manjšini

Slovenci po svetu | 16.02.2017, 09:25 Matjaž Merljak

Zaradi osnutka nove deželne ustave avstrijske Koroške, ki bi kot deželni jezik vpeljal zgolj nemščino, je so kritike in zaskrbljenost izrazile politične stranke v Sloveniji, predsednik državnega zbora Milan Brglez in evropska poslanca Ivo Vajgl in Angelika Mlinar. 23. februarja bo nujna seja državnozborskega odbora za zunanjo politiko in komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, danes se bodo o tej temi pogovarjali na sestanku koalicijskih partnerjev, zunanji minister Erjavec se bo v ponedeljek sestal tudi s predstavniki manjšine na Koroškem.

Predsednica Nove Slovenije NSi Ljudmila Novak in poslanec te stranke Jožef Horvat menita, da se koroška deželna politika očitno vrača k starim vzorcem protislovenstva, kakršni so bili značilni za nekdanjega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Prav zato je poslanska skupina vložila zahtevo za sklic nujne seje. Od slovenske vlade pa medtem pričakujejo, da vloži vse napore in glede razmer na Koroškem naveže stike z avstrijsko zvezno vlado. 7. člen avstrijske državne pogodbe (ADP) namreč ščiti slovensko narodno skupnost na Koroškem, kar ni stvar zgolj deželne politike, ampak celotne Avstrije, so opozorili. Vlada mora po besedah Horvata tudi razmisliti o možnosti sprožitve postopka notifikacije ADP. „To je v pristojnosti vlade, državni zbor te pristojnosti nima,“ je dejal.

Podpredsednik državnega zbora, poslanec DeSUS Primož Hainz, meni, da bi bilo dobro, da za tovrstno pobudo stoji državni zbor v celoti. Na predsednika DZ je tako naslovil pobudo, da na naslednji seji kolegija predsednika DZ „preučijo način in začnejo postopek za notifikacijo“, so sporočili iz državnega zbora.

Socialni demokrati SD opozarjajo, da ima Slovenija kot naslednica Jugoslavije in naslednica ADP, interes in dolžnost, da opozarja na dosledno izvajanje 7. člena. Navedba zgolj nemščine kot uradnega jezika je tudi po njihovem mnenju velik odstop deželne politike od dosedanjih sklenjenih dogovorov in praks.

V SMC so opozorili, da gre v vsej zadevi še vedno za osnutek ustave. "Lahko samo zahtevamo od naše vlade, da se zelo odločno postavi v bran demokratični ustavi, ki bo seveda tudi Slovence in slovenski jezik postavila v ustavno besedilo, kakršnega mi pričakujemo," je povedala poslanka Anita Koleša.

Tudi nepovezani poslanec Andrej Čuš je komentiral zaplete in jih ocenil kot "velik opomin slovenski vladi zaradi prepozne reakcije".

Predsednik državnega zbora je opozoril, da "ne gre samo za simbolično vprašanje vpisa jezika v deželno ustavo Koroške, ampak gre tudi za izjemno pomemben praktičen vidik življenja naše narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem." Izrazil je tudi pričakovanje, da bo slovenska politika pri podpori slovenski narodni skupnosti še naprej enotna.

Zunanji minister Erjavec se je v pogovoru za časnik Delo zavzel za notifikacijo ADP. Spremenjene okoliščine in razvoj dogodkov na Koroškem po njegovem mnenju terjajo ukrepanje.

"Osebno menim, da bi bilo treba dati močno sporočilo sosednji Avstriji. Doslej nismo favorizirali notifikacije ADP, ker je Avstrija neformalno priznavala vse pravice slovenske manjšine in prav tako Slovenijo kot pravno naslednico te pogodbe. Vendar glede na razvoj dogodkov, kako se obravnava slovenske podjetnike v Avstriji, kako se izvajajo nenavadno ostri ukrepi nadzora na slovensko-avstrijski meji in dogajanje na Koroškem, osebno menim, da bi morali severni sosedi poslati močno sporočilo," je poudaril zunanji minister.

Spomnil je še, da mu je deželni glavar Peter Kaiser pred letom dni omenjal, da bodo spreminjali deželno ustavo in da v njej nameravajo definirati status slovenske manjšine v pozitivnem smislu. "Zdaj pa lahko na osnovi zadnjih informacij ocenjujemo, da je šel njihov projekt v povsem napačno smer. Vidimo, da ljudska in svobodnjaška stranka želita spremembo deželne ustave izkoristiti za zniževanje standardov do slovenske manjšine. To ni dobro in to obsojam," je še dejal Erjavec v pogovoru za Delo.

Vrniti dostojanstvo koroškim Slovenkam in Slovencem, naslavljata izjavo Evropska poslanca Skupine Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo Angelika Mlinar iz stranke NEOS v Avstriji in Ivo Vajgl iz stranke upokojencev DeSUS v Sloveniji in še pišeta: „V Evropi demokracije, prava, človeške odprtosti in solidarnosti ima manjšina tudi pravice in te morajo biti jasno izražene v temeljnih dokumentih držav, dežel in vseh skupnosti, v katerih živijo pripadnice in pripadniki manjšine.“