Ljubljana, sreda, 01. marec 2017, 21:07

Slovenci na Koroškem usklajeno glede ustave

Protest v Celovcu
Foto © Slovenski spored ORF v Celovcu
%s1 / %s2

Rojaki na avstrijskem Koroškem so napisali usklajeno stališče do predloga deželne ustave in njihove omembe v njej. Včeraj (14. februar 2017) je bil zadnji dan za presojo besedila nove deželne ustave. V političnih organizacijah koroških Slovencev so si do popoldneva prizadevali, da bi do roka predložili usklajeno stališče. Manjšinske mladinske organizacije so včeraj pred sedežem deželne vlade v Celovcu pripravile protest, dogajanje spremlja tudi naše zunanje ministrstvo. Za enakopravnost slovenskega jezika se je zavzela tudi Katoliška akcija.

Za koordinacijo besedila, ki so ga manjšinske organizacije naslovile na oddelek ustavne službe avstrijske Koroške, je skrbel poslujoči podpredsednik NSKS Nanti Olip. Predsedniki Narodnega sveta koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij in Skupnosti koroških Slovencev Valentin Inzko, Marjan Sturm in Bernard Sadovnik so uvodoma zapisali: „Zastopniške organizacije slovenske narodne skupnosti pozdravljajo prizadevanja dežele Koroške, da zasidra slovensko narodno skupnost v novi koroški deželni ustavi.“ Nato naštevajo štiri točke:

1. Ne glede na dejstvo, da je nemščina državni jezik v vseh zveznih deželah Avstrije, naj se odlomek o nemščini kot deželnem jeziku dopolni v tem smislu, da sta na dvojezičnem ozemlju Koroške (na veljavnostnem območju zakona o manjšinskem šolstvu) nemščina in dodatno slovenščina deželna jezika.

2. Opozorilo na „manjšini z zveznim zakonom dopuščene pravice“ je treba razširiti s splošnim opozorilom na pravice narodne skupnosti. So številna področja, na katerih je dežela edini zakonodajalec, kakor npr. otroški vrtci, glasbena šola in oskrbovanje.

3. Opozorilo na obstoj narodne skupnosti „po 8. členu zveznega ustavnega zakona“ obvezuje tudi deželo Koroško, da sama zasidra obstoj slovenske narodne skupnosti v deželni ustavi, in ne le v omenjanju 8. člena zveznega ustavnega zakona, ker je za to obvezana po zvezni ustavi.

4. Občine je vsekakor treba vključiti v priznanje obstoja narodne skupnosti v smislu državnega ciljnega določila.

Demonstracija pred sedežem deželne vlade v Celovcu
Demonstracija pred sedežem deželne vlade v Celovcu

Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) opozarjajo tudi, „da so zastopniške organizacije pravočasno vložile predloge za spremembo deželne ustave in da ti predlogi veljajo naprej“. Priložili so pismo predsedniku odbora za ustavna vprašanja v deželnem zboru Andreasu Scherwitzlu iz leta 2014, piše na spletni strani slovenskega uredništva ORF v Celovcu.

Na isti spletni strani poročajo o protestni akciji, ki je včeraj popoldne potekala pred poslopjem deželne vlade v Celovcu in so jo pripravili slovenski študentski klubi z Dunaja (KSŠŠD), iz Gradca (KSŠŠG) in Celovca (KSŠŠK), Mladi Enotne liste Bilčovs, Koroška dijaška zveze (KDZ) in Akcija kritičnih dijakov in dijakinj na Koroškem (AKS). Kljub počitnicam, se je zbralo okoli 150 ljudi. „Kärnten-Koroška“, „Koroška je dvojezična“, „Haček tut nicht weh“ so se glasila nekatera gesla na transparentih, ki so jih nosili seboj in s katerimi so hoteli podkrepiti, da je na Koroškem slovenščina prav tako kot nemščina deželni jezik. Vabilu mladinskih organizacij se je odzvalo tudi mnogo starejše publike - ljudi, ki se ne strinjajo z aktualnim predlogom za ustavo, še zlasti pa ne z dejstvom, da bi bila samo nemščina deželni jezik. Med demonstranti je bil tudi nekdanji predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc, ki je pohvalil iniciativo mladine.

Transparenti na protestu
Transparenti na protestu

Protestu slovenske mladine se je pridružil tudi Univerzitetni kulturni center. Ti opozarjajo, da vzporednic med propagando iz časa druge svetovne vojne in današnjo formulacijo glede jezika ni mogoče spregledati, je dejal poslovodja Unikuma Gerhard Pilgram, ki tudi ni prikrival razočaranja, da so pritisku ljudske stranke klonili socialdemokrati in zeleni. Pozval jih je, naj še enkrat premislijo in popravijo sedanjo formulacijo v osnutku deželne ustave.

Na slovenskem zunanjem ministrstvu so po pisanju STA pojasnili, da so v rednih stikih s predstavniki organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem "in z njimi usklajuje stališča za zagotavljanje legitimnih pričakovanj slovenske manjšine do tega vprašanja". "Podpiramo skupne predloge manjšinskih organizacij glede navedbe slovenščine kot deželnega jezika na dvojezičnem ozemlju Koroške, kar izhaja tudi iz mednarodnih obveznosti Republike Avstrije," so poudarili v sporočilu za javnost in opozorili na določila 3. odstavka 7. člena Avstrijske državne pogodbe.

Katoliška akcija pričakuje enakopravnost slovenskega jezika.

Vladna koalicija v Koroškem deželnem zboru je po večdnevni sramotni in ponižujoči se razpravi o novi deželni ustavi predstavila novo kompromisno verzijo, ki navaja nemščino kot edini deželni jezik. To za Katoliško akcijo nikakor ni sprejemljivo in tudi ne ustreza koroški stvarnosti.

Katoliška akcija
Katoliška akcija

Da je na Koroškem slovenski jezik živ, spoštovanja vreden in enakopraven, vsak dan doživljamo v dvojezični krški škofiji. Škof dr. Alois Schwarz ob vsaki priložnosti spoštljivo in verodostojno govori o bogastvu slovenskega jezika, kar še posebej odlikuje krško škofijo, ki se s tem razlikuje od drugih škofij v Avstriji, ter s ponosom govori o eni Cerkvi, v kateri živita enakovredno dva jezika in dva naroda. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v času najostrejših političnih napetosti, se je Katoliška cerkev na Koroškem odločno zavzemala za sožitje in mir med obema narodnostnima skupinama. Na škofijski sinodi 26. in 27. oktobra 1972 je soglasno potrdila dokument o „Sožitju Nemcev in Slovencev v koroški Cerkvi“ in tako položila temelj za boljše razumevanje in dejavno sožitje med obema narodoma v deželi. Kot merodajna ustanova na Koroškem je dokazala, da je v duhu potrpežljivosti, razgledanosti in spoštljivega ravnanja tudi v zaostrenih položajih mogoča skupna rešitev.

19. marca 2017 bodo v koroških farah volitve župnijskih svetov, tudi v skoraj 70 dvojezičnih farah, kjer je slovenski jezik enakopraven del farnega življenja. Katoliška akcija pričakuje, da se politični predstavniki zavedajo bogastva dveh jezikov in dveh kultur v deželi in da na to ne opozarjajo le ob podelitvah priznanj in proslavah jubilejev, temveč tudi pri vsakdanjem političnem delu. Pričakuje več korajže in spoštovanja do slovenskega jezika in s tem tudi do slovenskih sodeželanov, ne le v besedah, temveč tudi v dejanjih. Zato Katoliška akcija želi in pričakuje v novi deželni ustavi omembo enakopravnosti slovenskega jezika vsaj na dvojezičnem ozemlju Koroške.

Andrej Lampichler, poslovodja Katoliške akcije

Ne spreglejte:


Radijski blogi