Ponosni in ustvarjalni kristjani

Cerkev na Slovenskem | 26.02.2017, 11:16 Marta Jerebič

Po cerkvah se danes bere drugi del pastirskega pisma za postni čas, ki nosi naslov Bodite ponosni in ustvarjalni kristjani. V njem nas naši škofje vabijo, da se z veseljem zavedamo svojega krsta in iz njega tudi živimo. Duhovnike in druge pastoralne delavce vabijo, da posodobijo priprave staršev na krst in da staršem pomagajo pri prenosu verske izobrazbe in vrednot na njihove otroke. Pišejo tudi o tem, kakšne pogoje naj spolnjujejo krščanski botri.

Bodite ponosni in ustvarjalni kristjani

Pastirsko pismo za postni čas 2017

II. del

8. nedelja med letom – A, 26. februar 2017

Dragi bratje in sestre. Prejšnji teden smo vam škofje spregovorili o pomenu krsta, pravici staršev, da podarite krst svojim otrokom ter skrbi za versko vzgojo. Danes pa vam bomo spregovorili tudi o tem, zakaj imajo vsi otroci pravico do krsta ter kakšne pogoje naj spolnjujejo krščanski botri. Zaradi sodobnega načina življenja se številni verniki in duhovniki srečujejo s starši, ki niso poročeni oz. težko najdejo primernega botra. Zato naše besede sprejmite z razumevanjem in v duhu sprejemanja in dobrohotnosti.

V Sloveniji je krščenih skoraj 75% prebivalstva. Kot škofje smo skupaj z vami veseli, da navkljub negotovim časom, velika večina prebivalcev Slovenije pripada Kristusovi Cerkvi. Ob tem si želimo, da bi vsi starši omogočili krst svojim otrokom in zaklad vere živeli in ga uspešno prenesli prihodnjemu rodu. Zato je ključnega pomena, da poiščemo nove poti evangelizacije, s katerimi bi pomagali staršem, katehistinjam in katehistom pri prenosu vere in verskih vrednot na otroke.

Pri podeljevanju zakramenta svetega krsta je pomembno, da smo stvarni in da upoštevamo spremenjene okoliščine, v katerih živi vedno več kristjanov. To se kaže tudi v tem, da se danes več kot polovica otrok rodi staršem, ki še niso poročeni oz. se za cerkveno poroko niso odločili iz različnih razlogov. Prav tako številni otroci odraščajo v družinah razporočenih in ponovno poročenih oz. samo z enim izmed staršev. Ob tem poudarjamo, da imajo vsi krščanski starši ne glede na osebni položaj pravico krstiti svoje otroke, če le imajo pri tem iskrene namene in obljubijo, da bodo po svojih najboljših močeh otroke vzgajali v veri. Zato prosimo duhovnike in druge pastoralne delavce, da so v duhu apostolske spodbude papeža Frančiška Radost ljubezni prizanesljivi in starše na primeren način povabijo, da uredijo svoj položaj tam, kjer je to mogoče, obenem pa otrokom ne odrekajo pravice do krsta. Vsi otroci so krščeni v veri Cerkve, kakor je lepo rečeno v obredniku: »Ali hočete, da vaš otrok prejme krst v veri Cerkve, ki smo jo pravkar izpovedali?« To je še posebej pomembno tam, kjer starši iz različnih razlogov še ne morejo polno živeti po predpisih Cerkve.[1] Podobno vabimo k dobrohotnosti tudi v primeru posvojenih otrok oz. otrok v rejniških družinah. V slednjih je potrebna predhodna privolitev za krst otroka vsaj enega od njegovih bioloških staršev.

Starodavno izročilo Cerkve govori tudi o vlogi botra pri zakramentu svetega krsta in pri skrbi za versko vzgojo. Katekizem katoliške Cerkve pojasnjuje: »Da bi se krstna milost mogla razvijati, je pomembna pomoč staršev. Tu je tudi vloga botra ali botre, ki morata biti trdna vernika, sposobna in pripravljena pomagati novokrščencu, otroku ali odraslemu, na njegovi poti v krščansko življenje« (KKC 1255). Otrok naj ima vsaj enega botra, kolikor pa sta dva, naj bosta različnega spola. Na splošno se pričakuje, da botra izbere krščenec sam ali njegovi starši oz. njihov namestnik; ima vsaj 16 let; je bil pri obhajilu in prejel birmo ter živi primerno nalogi, ki jo bo sprejel. To pomeni, da obhaja krščanske praznike, ob nedeljah se redno udeležuje svete maše in si prizadeva za krščansko življenje. Če je boter poročen naj bo to cerkveno oz. naj ne živi v zunaj zakonski skupnosti po svoji krivdi (ZCP kan. 872, 873, 874). Krščeni, ki je član nekatoliške cerkvene skupnosti npr. evangeličan oz. pravoslavni, je lahko hkrati s katoliškim botrom samo priča krsta. Škofje poudarjamo, da imajo duhovniki pravico, da podelijo kandidatom za botrsko službo potrdila o primernosti. Obenem pa jih vabimo, da so pri presojanju o primernosti previdni in da upoštevajo tudi posebne okoliščine, v katerih se lahko botri nahajajo.

Škofje se z duhovniki in večino vernikov strinjamo, da je krst otrok smiseln, kolikor krstu sledi življenje v krščanski družini in bo poskrbljeno za versko vzgojo. Zato vabimo duhovnike in druge pastoralne delavce, da posodobijo priprave staršev na krst in da staršem pomagajo pri prenosu verske izobrazbe in vrednot na njihove otroke. Pomembno je, da starši za otroke oblikujejo krščanski dom, ki vključuje sveta znamenja kot so križ, Marijina podoba, slika krstnega zavetnika, Sveto pismo, Katekizem Katoliške Cerkve itd. Starši in botri naj otroke naučijo moliti, skupaj z njimi prebirajo svetopisemske zgodbe, se udeležujejo nedeljske svete maše in obhajajo krščanske praznike ter otrokov god na dan njegovega krstnega zavetnika. Prav tako naj z otrokom radi obiskujejo slovenske božje poti in jih tam priporočijo Božji materi Mariji. Vse to oblikuje krščansko okolje, v katerem bo otrok lažje gradil svojo versko identiteto in ob verouku poglabljal svoje versko znanje.

Na koncu vas vabimo, da se z veseljem zavedate svojega krsta in iz njega tudi živite. Krst je največji dar in nekaj najlepšega, kar se vam je zgodilo v vašem življenju in kar lahko starši podarite svojim otrokom, saj pomeni resničnost Kristusovega vstajenja v našem življenju. Kot škofje si želimo, da bi bili vedno ponosni kristjani in da bi v svojih družinah, na delovnem mestu in v družbi pogumno priznali, da ste kristjani in bili s svojim krščanskim življenjem zgled svojim otrokom. Papež Frančišek je lansko leto dejal: »Ne pozabite, da je vera največja dediščina, ki jo lahko date vašim otrokom. Trudite se, da se ne bo izgubila, ampak da bo rasla in jim jo boste zapustili kot dediščino« (nagovor papeža Frančiška pri krstu otrok v Sikstinski kapeli 10. 1. 2016). Vabi nas tudi, da pomislimo, kdaj smo bili krščeni. Prav gotovo tega vsi ne vemo. Zato vas vabimo, da v letošnjem postnem času poiščete krstni list, vprašate starše in botre, obiščete svojo župnijo, v kateri ste bili krščeni in ugotovite dan svojega krsta. Praznovanje krstnega dne poglablja pripadnost Jezusu; poživi prizadevanje za življenje po veri; okrepi pripadnost Cerkvi in novemu človeštvu, v katerem smo vsi bratje in sestre. Zahvaljujemo se vam, da ste danes pri sveti maši in da si prizadevate za krščansko življenje. Vam in vašim družinam, še posebej vsem bolnikom in ostarelim, želimo blagoslovljen postni čas in lepo pripravo na velikonočne praznike.

Vaši škofje