Ljubljana, četrtek, 29. junij 2017, 00:27

»A jaz jo kolnem, pomlad …«

Nedavno sem bil na koncertu dekliškega pevskega zbora, ki ga sestavljajo dijakinje škofijske klasične gimnazije. Občutki ob kakovostnem petju so bili naravnost nadrealistični. Nekaj pretresljivega je bilo v tem, kako popolno so zazvenele premnoge fraze, kakšno vodljivost in posledično zlitost so pevke ustvarjale znotraj raznolike glasbene literature in kakšen zavidljiv, zrel nivo so ta pravzaprav še najstniška grla dosegala tudi v splošnem. Pa vendar je vzvišene občutke celo v najbolj dovršenih trenutkih spodkopavalo neko trpko glodanje ...


Dr. Konradu Adenauerju v spomin

Pred kratkim smo se tisti, ki smo se, spominjali petdesete obletnice smrti dr. Konrada Adenauerja. Tisti, ki smo se je spominjali, smo se ga spominjali s priznanjem in občudovanjem. Njegov življenjski opus je na nas pustil izjemen vtis, bil nam je za vzgled in sprašujem se, zakaj mu nismo bili sposobni slediti. Za vse tiste, ki njegovega dela niso imeli prilike spoznati, naj navedem res kratko nekaj njegovih biografskih podatkov.


Kaj nam sporoča Marija?

Počasi se izteka mesec maj, Marijin mesec. Tokrat ga niso zaznamovale le nam Slovencem tako ljube šmarnice, ampak je bilo o Mariji moč slišati skoraj na vsakem koraku: letos obhajamo 300-letnico kronanja podobe Svetogorske Matere Božje, vesoljna Cerkev praznuje 100. obletnico prikazovanj v Fatimi, zaradi česar je to veliko romarsko središče obiskal tudi papež Frančišek in za svetnika razglasil mala vidca; na povabilo rektorja španskega Marijinega svetišča Torreciudad je kopija milostne podobe Marije Pomagaj poromala v Španijo. Posebnost omenjenega svetišča je kapela Marijinega češčenja, v kateri je shranjenih preko 300 replik različnih upodobitev Marije s celega sveta.


Pravica do strahu

Ta teden se je v Evropi ponovno zgodil terorističen napad, tokrat v Angliji, v Manchestru. Najbolj pretresljivo pri tokratnem napadu je, da so bili žrtve predvsem mladi. Najmlajša, Saffie, je imela le osem let. Napadalec, rojen v Angliji libijskim staršem, je očitno skrbno izbral mesto za svoj samomorilski pohod. Vhod pred areno, v kateri se je le nekaj trenutkov prej končal koncert med najstniki priljubljene pevke. Ko se je, opasan z bombo, odpravljal na kraj svojega zločina, je torej dobro vedel, kdo bodo njegove žrtve. Novica o bombnem napadu je dosegla tudi Slovenijo, tokrat se je še bolj kot kdaj prej dotaknila tudi naših mladih, verjetno prav zaradi tega, ker je bilo med mrtvimi toliko njihovih vrstnikov ter, ker se je napad zgodil na koncertu njim priljubljene pevke.


Hrvaška je v glavnem modra, a Plenkoviću kaže slabo

Včerajšnje lokalne volitve pri sosedih so potekale v preveč okoljih, da bi bil njihov rezultat enoznačen. Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) premierja Andreja Plenkovića, čeprav je že drugič v letu in pol torpedirala lastno vlado, bo na ravni županij ponovno velika zmagovalka. Kot kaže, se ji je sicer v fotofinišu izmaknila zmaga v prvem krogu v večjem delu tekem, kjer je imela za to možnost. A kljub temu bo zelo verjetno obdržala skoraj popoln primat v Dalmaciji in Slavoniji, kjer se ji zmaga nasmiha v vseh županijah. Obenem je edina stranka, ki je vsaj približno močna po vsej državi. Poleg tega, da ni na vidiku noben odmevnejši poraz v mestih, kjer je bila na oblasti doslej, ima veliko možnost za osvojitev drugega največjega mesta na Hrvaškem, Splita, in Dubrovnika, kjer je bila zadnja dva mandata v opoziciji.


Premalo smo nori!

Ste se kdaj kot otrok postavili na glavo in opazovali svet okoli sebe? Vse je drugače, vse je obrnjeno – drevesa rastejo z neba, ljudje hodijo po zraku, avtomobili vozijo po nebu, zemlja pa je prostrana, prazna, sinje modra in pregrnjena z belimi puhastimi blazinami. Vse je tako nenavadno, da običajne stvari v hipu izgubijo svoj karakter, strogost in togost ter se pokažejo v povsem novi luči. Avtomobili se iz grozečih zveri spremenijo v na glavo obrnjene hroščke, dolgočasne sive ceste postanejo nitasti oboki, mrki ljudje, ki vase zazrti hitijo po opravkih, pa so videti kot poskakujoči škratki, ki se lepijo pod nebo. Samo obrat na glavo, pa je svet popolnoma drugačen – žametno mehek, prijazno hecen in lahkotno igriv. Poskusite kdaj. Res. Samo pazite, da se vam ne zvrti v glavi, kakor se je meni, ko sem pred pisanjem komentarja želel še enkrat osvežiti to otroško podobo.


Od deklaracij k življenju

Mesec maj je v Cerkvi na Slovenskem zaznamovan s šmarnicami in posebnim čaščenjem Marije. V družbenem življenju pa Slovenci poznamo majniške deklaracije, prvo iz leta 1917, drugo iz leta 1989 in tretjo iz leta 2014. Vse tri so postavljale smer našemu družbenemu in političnemu življenju. Nekaj od tega se je udejanjilo v življenju naroda, marsikaj pa še na to čaka. Svet, Evropa in mi z njo, ponovno živimo v prelomnih časih, ko si je potrebno postavljati temeljna vprašanja o naši skupni narodni zavesti in o našem položaju v danem zgodovinskem trenutku.


Kam nas vodita evgenika in ezoterika?

Velikonočna vigilija je napolnila srca ljudi z veliko radostjo, ker se je izpolnilo hrepenenje človeka po odrešenju za vse ljudi – Kristus je vstal, zares je vstal! Smrt je premagana za vedno, Kristus živi! Na tv ekranu sem opazila reklamo za oddajo na TV Slo 2 z naslovom:«Rodila sem angela«. To pa je treba pogledati, saj v ezoteričnih praksah sedaj mrgoli »angelov«. Zaključek po ogledu oddaje – naslov bi se moral glasiti: »Rodila sem mučenca«! Naslovnica knjige s tem naslovom je ganljiva. V 19 tednu načrtno splavljeni otrok, oseba s pravico do življenja (ki mu je nekateri ne priznavajo), ima položeno svojo dlan na prst odrasle osebe. Nemočno bitje, ki se ne more samo braniti, je umrlo kot mučenec!


Kibernetski kaos, majhne in velike laži...

Črni ponedeljek, kot so ga nekateri napovedovali, še veliko več, predvsem tistih, ki v podjetjih skrbijo za računalniško infrastrukturo, pa se ga je balo, je za nami. Po negotovem jutru je evropsko javnost pomirilo opoldansko sporočilo Europola, ki je razmere v Evropi označil za stabilne in dodal, da smo se, kot kaže, "izognili kibernetskemu kaosu".


O svobodi veroizpovedi

Spoštovani poslušalci! Besede in misli, ki jih ta trenutek morda poslušate, prihajajo iz zgradbe, v kateri je vsaj tisoč učencev, dijakov, profesorjev in vzgojiteljev. Poleg gimnazije, osnovne šole, glasbene šole in dijaškega doma je v tej veliki, več kot 100 let stari hiši Zavoda sv. Stanislava tudi Radio Ognjišče. Ta trenutek smo vsi - tukaj v studiu in pri vas doma - vsaj v mislih blizu mladim, ki sedijo v šolskih klopeh in pridno nabirajo za življenje tako potrebna znanja, spretnosti, izkušnje in modrosti. Poudariti moramo, da imajo vsi, ki obiskujejo to hišo poseben privilegij, ki bi ga zaman iskali v večini drugih šol v naši domovini. V tej hiši je namreč mogoče svobodno izražati svoje versko prepričanje in svoja verska čustva. To v javnih oziroma državnih šolah ni mogoče.


Novejše novice | Starejše novice