Ljubljana, petek, 18. oktober 2019, 10:48

Strehovec in Bahovec: Cerkev mora odgovoriti na veliko izzivov

0:00
0:00
Kip Jezusa na Trgu sv. Petra; Jezus Kristus
Foto © p. dr. Robert Bahčič

"Prvič, število nedeljnikov je dokaj stabilno, število ljudi, ki se prepozna v cerkveni religioznosti v smislu prejemanja zakramentov, od krsta do zlasti poroke, se zmanjšuje."

»Bistvo krščanstvo je odrešenje, tukaj pa mora Cerkev še ogromno narediti, da bo prisluhnila današnjemu človeku,« je v pogovoru za naš radio povedal sociolog doc. dr. Igor Bahovec. Generalni tajnik Slovenske škofovske konference p. dr. Tadej Strehovec pa meni, da bo morala Cerkev kot katoliška skupnost »delati več za bolj pozitivno samopodobo katoličanov v Sloveniji« in da je njena ključna naloga »poživitev vere« v vsakem od nas.

V oddaji Pogovor o smo se pogovarjali o cerkveni statistiki, ki jo je Slovenska škofovska konferenca zbrala za obdobje od leta 2005 do 2014 ali 2015 in jo izdala v letnem poročilu, ki je na spletu dostopno vsem. Podatki so različni, od tega, koliko je katoličanov, koliko je krstov, vzgojno-izobraževalnih ustanov, do tega, kako je z varovanjem kulturne dediščine, poročilo pa vsebuje tudi vsebine, povezane z versko nestrpnostjo in nekaj več podatkov v zvezi s stanjem v redovnih poklicih.

Krščanstvo svetovno gledano narašča, v Evropi upada

»Skupno število katoličanov se povečuje malenkost več, kot je skupni prirast, kajti nas je vedno več po svetu. V Evropi pa je stanje drugačno, zlasti v Sloveniji je že dlje časa število kristjanov, a ne v vseh vidikih, v zmanjševanju. Prvič, število nedeljnikov je dokaj stabilno, število ljudi, ki se prepozna v cerkveni religioznosti v smislu prejemanja zakramentov, od krsta do zlasti poroke, se zmanjšuje, medtem, ko se število ljudi, ki bi radi molili in se poglabljali v osebno vero, pa povečuje. Pri tem pa je treba dodati, da ta vera ni vedno krščanska, ampak imamo različne oblike duhovnosti,« je uvodoma opozoril sociolog Igor Bahovec.

V Sloveniji je bilo ob koncu leta 2014 1.535.000 katoličanov, kar je dobrih 74 odstotkov vseh prebivalcev države. Niso pa ti podatki popolnoma gotovi, saj je natančnost in dostopnost podatkov odvisna od vsake župnijske statistike posebej, ob upoštevanju, da država že od leta 2002 ne izvaja popisa prebivalstva glede na versko pripadnost. Leta 2005 je bilo po besedah generalnega tajnika SŠK Tadeja Strehovca skorajda 80 odstotkov katoličanov. »Po naši cerkveni statistiki je tako opaziti upad števila vernikov, kar je še eden od izzivov za naprej,« je pripomnil. Bahovec pa je poudaril: »Nekaj je, da si pripadnik po samoizrekanju, drugo je, da participiraš, tretje pa je, da si aktiven član neke verske skupnosti, zato je treba biti previden pri interpretiranju podatkov.«

Vse več župnij, ki nimajo svojega duhovnika

Statistika iz letnega poročila govori o tem, da na področju krajevne Cerkve deluje 1055 duhovnikov, kar je 127 duhovnikov manj kot leta 2005. Število župnij, ki nimajo duhovnika, je zaradi tega vedno večje. »Ta statistika je še en velik izziv za naše škofe in posamezne škofije, da najdejo rešitve na to, da bo duhovnikov vedno manj,« je dejal Strehovec. Ob tem je dodal, da je bilo bogoslovcev leta 2005 83, predlani 51. Novomašnikov je bilo leta 2005 22, leta 2015 pa 12. Zaskrbljujoče je tudi upadanje števila redovnic, saj jih je bilo leta 2015 prvič manj kot 500.

Da je treba gledati vsako redovno skupnost posebej, je menil Bahovec, saj medtem ko imajo ene veliko mladih, so druge v velikem upadanju. »Splošno sliko imamo, a ko pogledamo po skupinah, vidimo, kje življenje je in kje ni,« je opozoril. Da je to res in da »del Cerkve skuša odgovoriti na nove izzive«, dokazuje povečanje števila diakonov in katehetov, žal pa bo duhovnikov vse manj. Veliko več je starih duhovnikov, kot je novomašnikov in »čez kakšnih dvajset let bo stanje bistveno drugačno, kot je danes«.

O zakramentih in mariborski nadškofiji

Velik izziv za Cerkev na Slovenskem je opuščanje zakramentov, predvsem je treba odgovoriti na prenos kulture vere na mlade, zlasti kar zadeva zakrament cerkvene poroke, opažata sogovornika.

Upad pri cerkvenih porokah je po besedah Bahovca »strahoten«. V 10 letih je številka padla s približno 2400 na približno 1500. »Mladi ljudje mislijo, da je poroka neke vrste papir, ki ga je treba izpolniti. Ker jim ni bilo posredovano,« je pojasnil in menil, da je posredovanje zakramenta sv. zakona soodgovornost vseh, tako laikov kot duhovnikov. Na to se je po njegovem nanašal tudi papežev poziv v dokumentu Radost ljubezni (Amoris letitia). »Ljudje se ne poročajo samo zaradi kulture okrog njih, ampak zato, ker ne vedo, kaj bodo s tem zakramentom pridobili.«

Med razlogi, zakaj je podeljevanje zakramentov v krizi, je po Strehovčevih besedah sekularizacija, izrinjanje vere iz javnega življenja ter potenciranje škandalov in negativnih zgodb, povezanih s Cerkvijo, kot so spolne zlorabe, denacionalizacija, pa tudi vprašanje mariborske nadškofije. Izjema je krst, ki ni v upadu. »Leta 2007, takoj po ustanovitvi novih škofij, je bilo 2998 krstov, leta 2015 pa 2992,« pravi Strehovec, po mnenju katerega imajo verniki v škofijah, ki gredo skozi neko krizo, močnejšo katoliško identiteto.

Prav iz mariborske »zgodbe« se je treba po prepričanju sociologa največ naučiti. Kot prvič to, da problem »ni mariborski, problem je slovenski«. Škandali so za Cerkev objektivno gledano »zelo hudo breme«, je dejal Bahovec in spomnil na pedofilijo v vzgojnih institucijah na Irskem, na pohlep in način pridobivanja denarja na špekulativni ravni ipd. Slovenija pa je tako majhna, da smo vsi povezani in da problem ene škofije ni samo tam, ampak je problem nas vseh.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v Audio arhivu ali v ponovitvi v četrtek ob 23. uri.

Ne spreglejte: