Ljubljana, četrtek, 17. avgust 2017, 09:41

Populizem je posledica neučinkovite birokracije

Matej Kovač
Foto © ARO
%s1 / %s2

Ob prelomu koledarskega leta mnenjski voditelji in analitiki vijejo roke nad populizmom, ki ima vse večji vpliv v političnem življenju držav (vsaj v razvitem delu Evrope in Amerike) in ki naj bi bil največji dejavnik negotovosti v letu 2017. Ugibajo o pragmatizmu Trumpove administracije, ki bi lahko obvaroval svet pred trgovinsko vojno, o procesu izstopanja Velike Britanije iz EU, ki se lahko konča z veliko gospodarsko škodo in o zmagi populistov na prihodnjih volitvah v Italiji, ki bi lahko pripeljala celo do izstopa Italije iz evra.

Glede razlogov za vse večjo moč populističnih gibanj si je večina komentatorjev enotnih. Politične in gospodarske elite so se odtujile od ljudi, predvsem pa so razočarani poraženci globalizacije. To so tisti delavci na zahodu, ki vse težje živijo, ker s svojim delom niso konkurenčni v mednarodni menjavi. Požar populizma naj bi podpihovala tudi vse večja premoženjska in dohodkovna neenakost in občutek ogroženosti lastne kulturne identitete zahodnjakov, ki ga sprožajo neobvladane migracije.

Ni vsaka neenakost nesprejemljiva

Nevedni razlogi gotovo vsaj delno držijo, a ne pojasnjujejo, kako da se je privlačnost populizma tako zelo povečala ravno sedaj. Kako, da je ravno sedaj tako veliko število ljudi obupalo nad uveljavljenim načinom upravljanja z državami. Menim, da so ljudje obupali nad sposobnostjo obstoječe birokracije  (to so uradniki v javnih-državnih službah in vodilni nameščenci v velikih delniških družbah), da bi izvrševala svoje poslanstvo v splošno korist. Še več, ogorčeni so, da si birokrati kljub neobvladovanju položaja privoščijo nesorazmerno velike zaslužke.

Razumen človek, ki mu socialistična propaganda ni povsem oprala možganov, se brez težav sprijazni z dohodkovno neenakostjo med vrhunskimi in ostalimi športniki, med ustanovitelji uspešnega podjetja in zaposlenimi in celo z neenakostjo, ki temelji na dedovanju. Zelo težko pa se je sprijazniti z rentami, ki birokratom pripadajo glede na status in ki pogosto niso povezane z koristnostjo njihovega dela.

Nerealna pričakovanja glede zmožnosti države

Da ne bo pomote. Zgodovinsko izpričano je, da je učinkovito uradništvo temelj uspešne civilizacije. Tudi delitev dela in oblikovanje velikih gospodarskih sistemov, ki sta pripeljala uradniške funkcije v gospodarstvo, sta pomembna dejavnika v napredku človeštva. Problem je, ker je šla birokratizacija preko vseh meja in ker so tako politiki kot birokrati za ohranitev svojih rent vzbujali v ljudeh nerealna pričakovanja glede zmožnosti države in njene birokracije.

Za povrh so še zamešali prioritete. Namesto da bi bila ključna prioriteta državne administracije zagotovitev varnosti, postopkovne pravičnosti ter zaščita in pomoč v primeru katastrof, so se osredotočili na naprednjaški družbeni inženiring, ki namenja nesorazmerno veliko virov premoščanju razlik med ljudmi in družbenimi skupinami (tudi tam kjer jih sploh ni mogoče premostiti).

Žal ni nobenega zagotovila, da so populisti zdravilo za navedeno bolezen. Ko pridejo na oblast često podležejo skušnjavi in zgolj prevzamejo obstoječ aparat ter ga podredijo svojim kratkoročnim interesom. A za mnoge je tudi znatna verjetnost, da bodo razočarani bolj sprejemljiva kot vzdrževanja statusa quo.

V Sloveniji podržavljenje in birokratizacija v vzponu

Slovenija nekoliko zaostaja za trendi v Evropi in ZDA. Pri nas je birokratizacija družbe v polnem zamahu. Proti krizni ukrepi se ukinjajo selektivno, tako da imajo do njihove ukinitve korist predvsem javni uslužbenci.  V medijih se demonizira privatizacijo gospodarstva in zasebno podjetniško pobudo, administrativni okvir za upravljanje z državnim premoženjem pa je zastavljen tako, da praktično onemogoča privatizacije v prihodnje. SDH in DUTB povečujeta lastništvo v podjetjih, ki bi jih lahko prestrukturiral kvečjemu zasebni lastnik. Sodobnih meril in standardov za ocenjevanje uspešnosti in učinkovitosti posameznih podsistemov v javnem sektorju ni. Zdravstvena reforma gre v smer še večjega podržavljenja izvajalcev zdravstvenih storitev. Dominantni mediji promovirajo državni paternalizem.

Kam se bo obrnilo nezadovoljstvo državljanov, ko se bo ponovno izkazalo, da je slovenski birokratski cesar nag, še ni jasno. Z levitvijo v nove odrešenike ima naša birokratsko partijska elita bogate izkušnje. Morda jim bo uspelo še enkrat. Zanesemo se lahko le na pregovor, da ves čas vseh ljudi ne moreš imeti za norca.

Vir: Časnik.si

Ne spreglejte: