Ljubljana, sreda, 18. januar 2017, 19:07

Kap nas bo!

Bill Gates, Amancio Ortega, Warren Buffet, Carlos Slim, Jeff Bezos, Mark Zuckerberg, Larry Ellison in Michael Bloomberg. So vam znana ta imena? Nekatera prav gotovo, sploh če v oklepaju dodamo Microsoft, Zara, Amazon, Facebook, Oracle … To je osem najbogatejših mož na svetu. Lepo. Zdaj pa še en oklepaj: Teh osem gospodov ima v lasti nekaj več bogastva kot pa skupaj premore najrevnejša polovica Zemljanov. 426 milijard dolarjev ima v žepu osmerica, najrevnejša polovica človeštva pa bi lahko skupaj zbrala le 409 milijard. Osmerice ne doseže.


O spravi

Poznam človeka, ki je bil s svojim sosedom skregan dvajset let. Potem pa se mu je počasi začelo zdeti neumno, da vsak zase hodita vsak dan ob svoji strani ograje drug mimo drugega in gledata v tla. Ko je čas dozorel, mu je dejal:»Peter, kaj če bi bila midva odslej spet prijatelja!«Tudi Peter je že dolgo premišljeval o tem …


Židanovi glavoboli

Minister Židan, ki so ga, kljub jasnim argumentom, v tem tednu kolegi na vladi, pa tudi njegovi strankarski kolegi, že drugič pustili osamljenega v poskusih zaščite najboljših slovenskih kmetijskih zemljišč, ki jih bo vzela avtocesta do Velenja in industrijska cona v Hočah, se je v četrtek s sodelavci srečal z evropskim komisarjem za kmetijstvo.


Za nov mandat …

Ne vem, ali se še spomnite fantomskega pisma, ki ga je, takrat kot predsednica vlade, Alenka Bratušek poslala v Vatikan. Bilo je tik pred državnozborskimi volitvami poleti 2014, prav temu pismu pa se ima zahvaliti, da skupaj s svojim zavezništvom sedi v Državnem zboru. Naj spomnim. Ob odločitvi ustavnega sodišča v zvezi z najbolj odmevnim sodnim postopkom v naši državi, ki je kar nekajkrat vplival na razplet volitev, se je takrat med drugim oglasil tudi predsednik Slovenske škofovske konference ter dejal, da so ga »ločena mnenja ustavnih sodnikov prepričala, da je naša pravna država v krizi in da je vtis, da se vračamo v obdobje montiranih političnih procesov«.


Časi se spreminjajo. Tudi na Jutrovem?

To sredo se je v Izraelu z obsodilno sodbo na vojaškem sodišču v Tel Avivu zaključilo večmesečno sojenje, ki je pretreslo in polariziralo izraelsko javnost. Pravzaprav se je vse začelo 24. marca lani, ko je danes dvajsetletni Elor Azaria, sicer  častnik-bolničar in pripadnik Izraelskih obrambnih sil (Israel Defense Forces, IDF), v glavo hladnokrvno ustrelil ranjenega 21-letnega palestinskega terorista, po imenu Abd Al Fatah Al Sharif. Pred tem sta mlada Palestinca, oborožena z noži, napadla izraelsko vojaško patruljo v judovski naselbini Tel Rumaidi v središču Hebrona, kjer v glavnem živijo nacionalistični in ortodoksni Judje. V napadu z nožem je bil lažje ranjen izraelski vojak, oba napadalca pa so Izraelci ustrelili. Enega do smrti, drugi pa je bil težje ranjen in je na ulici obležal v krvi. Dogodek bi verjetno ostal zgolj še en statistični podatek v tragični statistiki, ki vsakodnevno zastruplja medsebojne odnose na Bližnjem vzhodu, zlasti na Zahodnem bregu. Toda vse skupaj je s fotoaparatom posnel palestinski domačin. Gre za del širše kampanje, ki jo Palestincem na zasedenih ozemljih omogoča izraelska organizacija za zaščito človekovih pravic B’Tselem z brezplačnim razdeljevanjem opreme za dokumentiranje.


Apatičnost dobiva razsežnosti epidemije

V nedeljo je spet grmelo o poštenosti enih in lažeh drugih. In čeprav težko sprejemam dejstvo, da naj bi bilo potrebno še nekaj rodov, da se bomo Slovenci lahko ločili od pogubnega črno-belega slikanja in bodo tudi pri nas dobila veljavo dejstva, bo temu očitno res tako. A ta čas in število potrebnih rodov za dosego normalne družbe, se lahko precej podaljša. V najslabšem primeru celo v neskončnost.


Kriza naše samobitnosti

V soboto sedmega in osmega januarja bomo v Mariboru priče slovesu Tine Maze od smučarskih strmin. Nič kolikokrat smo slišali in brali, da je Tina kraljica slovenskega smučarskega športa. Da Slovenci nimamo svoje aristokracije in kulture, ki se je pri drugih narodih razvila okrog njihovih simbolnih osebnosti, smo pokazali in dokazali tudi ob Tininem slovesu. Svojo kolektivno podzavestno frustracijo glede pomanjkanja aristokratske tradicije vedno znova izživljamo ob športnih uspehih, ko je vsa nacija na nogah in pred Tv ekrani. Takrat smo ponosni in samozavestni in se trkamo po prsih, kaj vse Slovenci zmoremo. Ko pa bi svoje resnične zaslužne junake in junakinje morali gospodsko nagraditi in jih postaviti na seznam večnih, takrat pa pozabimo na vso tisto priduševanje, ko se je nacija poistovetila s Tininimi ali drugimi uspehi.


Populizem je posledica neučinkovite birokracije

Ob prelomu koledarskega leta mnenjski voditelji in analitiki vijejo roke nad populizmom, ki ima vse večji vpliv v političnem življenju držav (vsaj v razvitem delu Evrope in Amerike) in ki naj bi bil največji dejavnik negotovosti v letu 2017. Ugibajo o pragmatizmu Trumpove administracije, ki bi lahko obvaroval svet pred trgovinsko vojno, o procesu izstopanja Velike Britanije iz EU, ki se lahko konča z veliko gospodarsko škodo in o zmagi populistov na prihodnjih volitvah v Italiji, ki bi lahko pripeljala celo do izstopa Italije iz evra.


Mojster Plečnik na poti do oltarja

V soboto 7. januarja bo minilo 60 let od smrti slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Ob tem je ljubljanski nadškof Stanislav Zore duhovnike ljubljanske nadškofije povabil k „obhajanju hvaležnega spomina na tega izrednega občudovalca in snovalca lepote, ki je odsev veličastva Boga samega in pot k njemu, začetniku vse lepote. Povabim vas, dragi duhovniki, da ob 60. obletnici Plečnikove smrti, v soboto, 7. januarja, pri sveti maši v homiliji predstavite Plečnikovo duhovno veličino.


„Postresnice”

V letu 2016 je ta del Evrope obeležil novo obletnico padcev totalitarnih režimov in vzpostavljanja demokracije. Prireditve so nas spominjale na tiste prelomne dni, ki se zdijo danes že malo oddaljeni in ne več tako aktualni. Nekateri obrazi, ki so zaznamovali tiste dni, so še med nami, bolj ali manj izpostavljeni, nekaterih ni več.


Novejše novice | Starejše novice

Radijski blogi