Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Papež v katedrali v Lundu (foto: Radio Vatikan)
Papež v katedrali v Lundu

Škof Lipovšek: Ekumensko dogajanje je Božji dar

Slovenija | 22.01.2017, 00:23 Marjana Debevec

Smo sredi molitvene osmine za edinost med kristjani, ki jo letos obhajamo predvsem v luči 500 letnice reformacije in iskanja skupne poti naprej. Ekumenska pot, ki je kristjane različnih veroizpovedi pripeljala do tega, da se med seboj ne gledajo več kot sovražniki, ampak kot bratje, se je začela predvsem po drugem vatikanskem koncilu.

Temeljni premik v odnosu Katoliške Cerkve do drugih krščanskih cerkva in skupnosti je predstavljal drugi vatikanski cerkveni zbor. Po besedah prof. ekumenizma dr. Bogdana Dolenca je ta dogodek predstavljal veliko novost v Cerkvi. »Kardinal Koch to imenuje kot odlet letala. Kot začetek poleta. Torej odločitev za dialog; za ekumenizem sploh, ki se je začel, to moramo priznati zunaj Katoliške Cerkve - od tam je prihajalo največ pobud – ta odločitev za dialoga je bila zares delo Svetega Duha

Med točkami zbliževanja in pogovora z zahodnimi Cerkvami je koncil omenil vero v Jezusa Kristusa, Sveto pismo, zakramentalno življenje, življenje v Kristusu. Kmalu po koncilu se je začel teološki dialog med cerkvami. Poseben korak na poti ekumenizma je bil obisk papeža Janeza Pavla II. leta 1996 v Nemčiji. Benedikt XVI. je leta 2011 obiskal kraje delovanja Martina Luthra. Posebej pomenljiv mejnik na poti do edinosti pa je bil podpis skupne izjave o opravičenju leta 1999. »To je bil glavni dogodek teološke sprave. Pove pa, da v tej glavni točki iz 16. stoletja ni več bistvenih razlik.«

Na evropski ravni so zatem potekala še tri ekumenska zborovanja, sad večletnega dialoga pa je predvsem dokument Od konflikta do skupnosti.

Dialog pa hkrati s teološko ravnijo poteka tudi med ljudstvom. K temu veliko prispevajo razna gibanja in skupnosti, ki se povezujejo v pobudo Skupaj za Evropo. Znamenje delovanja za edinost je bilo oktobrsko romanje katoliških in evangeličanskih škofov iz Nemčije v Sveto deželo. V postnem času pa bodo katoliški škofje obiskali evangeličanske vernike in obratno ter se medsebojno opravičili za vse storjene krivice v preteklosti.

Po besedah predsednika Slovenskega ekumenskega sveta celjskega škofa Stanislava Lipovška je namreč pomembno, da dialog zaživi med ljudmi. »In zato je naša lepa naloga, tako na ravni naše domovine Slovenije, kakor na ravni vesoljne Cerkve in Svetovne luteranske zveze, da se to lepo dogajanje, ki je dar Božji, dar Svetega Duha, utrjuje in prehaja v bazo«, je še dejal škof Lipovšek.

Ekumenski dialog namreč že več desetletij poteka tudi v Sloveniji. Naj omenimo le nekaj dogodkov ob letošnjem tednu molitve za edinost kristjanov: v sredo je bila v Celju pri Sv. Duhu sv. maša ter ekumenska molitev, ki so se je udeležili škof Lipovšek, evangeličanski škof Filo Geza, dva pravoslavna in binkoštni duhovnik.

V četrtek je v cerkvi Svete Trojice v Ljubljani somaševanje vodil nadškof Stanislav Zore, po sveti maši pa so zbrane nagovorili predstavniki drugih krščanskih cerkva.

Danes dopoldne bo v evangeličansko-luteranski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani ekumensko besedno bogoslužje, kjer bo imel nagovor nadškof Stanislav Zore. Navzoči bodo tudi predstavniki pravoslavne Cerkve. Prepeval bo zbor Marijinega Dela.

V torek zvečer bo ekumenska molitev v mariborski stolnici, v sredo pa v koprski stolnici. Prihodnjo nedeljo bo v srbski pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda še slovesna Božja liturgija ob prazniku sv. Save, ki ji bo sledil praznični recital.

Slovenija, Cerkev na Slovenskem, Cerkev po svetu, Papež in Sveti sedež, Evropska Unija
Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...