Nataša LičenNataša Ličen
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Rok MihevcRok Mihevc

VIDEO: Založba Ognjišče izdala knjigo Naš nadškof Šuštar

| 08.12.2016, 15:33

Založba Ognjišče je na nadškofiji Ljubljana predstavila novo knjigo o vlogi in zapuščini nadškofa Alojzija Šuštarja v času osamosvajanja Slovenije. Avtor knjige je ljubljanski pomožni škof in dolgoletni Šuštarjev tajnik Anton Jamnik, ki je dejal, da je knjiga spodbuda, da mislimo dobro. Predstavitve knjige so se udeležili ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, predsednik republike Borut Pahor ter številni sodelavci in prijatelji pokojnega nadškofa Alojzija Šuštarja.

Po besedah Pahorja, ki je za knjigo tudi sam prispeval svoj pogled na Šuštarja in njegovo vlogo v času osamosvajanja, je bil pokojni nadškof osebnost, "ki se je znala zelo mehko dotakniti slehernega posameznika". Slednje je bilo po predsednikovih besedah zelo pomembno v času osamosvajanja, "ko je nadškof s svojo osebnostjo v naš prostor vnašal mirnost in zbranost". "Vsi smo vedeli, da je zelo naklonjen demokraciji in neodvisni Sloveniji. V tem smislu ni bil edini. Ni bil nestor slovenske osamosvojitve. To je bil Jože Pučnik. Ni bil prvi in najbolj goreč zagovornik slovenske osamosvojitve. To so bili drugi pomembni slovenski politiki, denimo Janez Janša, Igor Bavčar in drugi. Je bil pa tisti, ki je znal s svojo mirnostjo to zelo prelomno odločitev za Slovence nekako umestiti v našo kolektivno zavest kot pravilno," je dejal Pahor.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore pa je izpostavil Šuštarjevo vztrajnost in potrpežljivost. Slednji sta po Zoretovih besedah rasli iz Šuštarjeve "globoke zasidranosti v Boga", iz katere je tudi črpal svojo povezanost in skrb za človeka.

Knjiga je po besedah ljubljanskega pomožnega škofa Jamnika nastajala več let, v njej pa je opisal vse tisto, kar je s Šuštarjem doživel kot njegov tajnik. Nadškof je bil po njegovih besedah človek, ki je povezoval in ni nikoli izključeval. "K njemu so hodili ljudje različnih prepričanj in pogledov, pri tem pa si ni nikoli vzel svobode, da bi koga zavrnil. Rdeča nit njegovega delovanja je bil citat iz Antigone: 'Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu'," je dejal Jamnik. Kljub temu, da je bil Šuštar "mila duša", pa po Jamnikovih besedah ni bil človek, ki bi se dal tudi ukalupiti. "Poslušal je različne ljudi, na koncu pa se je vedno odločal po lastni presoji," je dejal.

Nadškof je bil po njegovih besedah tudi svetovljan, osebni prijatelj Janeza Pavla II. ter številnih evropskih voditeljev. Ravno to je bilo odločilno, da je Vatikan 13. januarja 1992 priznal Slovenijo, temu priznanju pa so nato sledila priznanja EU in drugih držav, je dejal Jamnik.

Spremna beseda urednika Ognjišča Boža Rustje

Že večkrat se je v slovenski zgodovini zgodilo, da je prezrla ljudi, ki so veliko naredili za sočloveka in celotno narodno skupnost. Še pogosteje se to zgodi katoličanom, saj v Sloveniji velja zmotno prepričanje in popolnoma neutemeljen predsodek, da katoličan ne more narediti nekaj dobrega za svoj narod.

S knjigo o Alojziju Šuštarju zato skušamo osvetliti veliko osebnost ljubljanskega nadškofa in metropolita in pozneje prvega predsednika Slovenske škofovske konference, ki je opravljal odgovorno službo v zgodovinsko prelomnih časih: zadnja leta komunističnega režima, začetka demokratizacije in osamosvojitve ter mednarodnega priznanja mlade slovenske države.

Avtor knjige in njen pobudnik je Šuštarjev tajnik in današnji ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je od blizu spremljal dogodke, pomembne za slovenski narod. Tako je svojo knjigo zasnoval v posamezne sklope: spominska slovesnost v Kočevskem rogu, plebiscit, osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije. Pri vseh teh pomembnih dogodkih je imel pomembno vlogo nadškof Šuštar, bolj pomembno kot je znana v javnosti in kot mu jo je prepogosto slovenska kristjanofobična javnost sposobna priznati.

Predstavitev lnjige
Predstavitev lnjige © ARO

Dr. Jamnik svojim osebnim spominom – zanimiv in doslej neznan je tisti, ko opisuje prihod Franceta Bučarja, tedanjega predsednika državnega zbora v bogoslovje, da bi svojemu gimnazijskemu sošolcu Šuštarju sporočil uničujoč zračni napad jugoslovanske vojske - dodaja pogovore za medije, v katerih pojasnjuje ozadje dogodkov. Avtor je prepričan, da se pogovori, objavljeni po raznih revijah, izgubijo, zbrani na enem mestu, pa dobijo novo, dodatno vrednost. Opozarja pa tudi, da se nekatere misli tudi ponovijo, ker so pogovori potekali za različne medije in v različnih časovnih obdobjih. V knjigo je uvrstil tudi izvirno besedilo o spravi z naslovom Ne da sovražim, da ljubim sem na svetu.

V prvi del knjige je uvrstil svoje osebne spomine, v drugem delu pa so objavljeni prispevki nekatere nadškofovih najbližjih sodelavcev, ki jih je škof Jamnik povabil k sodelovanju. Na ta način je knjiga še celovitejša in prikaže širši kontekst Šuštarjevega delovanja in ustvarjanja. Svoje prispevke so napisali: predsednik republike Borut Pahor, ravnatelj zavoda sv. Stanislava dr. Roman Globokar, dolgoletna osebna tajnica, šolska sestra Mira Rožanc in nadškofova zdravnica ter znana kardiologinja prof. dr. Metka Zorc. Urška Mavrič je prispevala del svoje diplomske naloge Podoba Boga in človeka pri nadškofu Alojziju Šuštarju, ki jo je leta 2009 pod mentorstvom prof. Antona Štruklja zagovarjala na teološki fakulteti v Ljubljani.

Posebno mesto pa zavzema strnjen in sistematičen življenjepis nadškofa, ki ga je prispeval dr. France Dolinar.

V letu, ko praznujemo srebrni jubilej slovenske države, naj bo knjiga kamenček v mozaiku spomina na ta jubilej, obenem pa prepotrebna dopolnitev zgodovinskih dejstev ter njihova osvetlitev. Predvsem pa naj bo poklon velikemu človeku in nadškofu Alojziju Šuštarju, ki je poleg številnih drugih obveznosti in nalog, veliko naredil tudi za samostojnost Slovenije, za njeno demokratizacijo ter sožitje ter mednarodno priznanje.

VEČ O KNJIGI

Naš nadškof Šuštar
Naš nadškof Šuštar © ARO

Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...