Alexander Van der Bellen - otrok priseljencev bo prvi zeleni predsednik Avstrije
| 04.12.2016, 21:12
Neodvisni kandidat s podporo Zelenih Alexander Van der Bellen je tudi glede na začasne končne izide jasen zmagovalec ponovljenega drugega kroga predsedniških volitev Avstriji. Ti izidi, ki ne upoštevajo glasov po pošti, kažejo, da je Van der Bellen dobil 51,68 odstotka glasov, njegov izzivalec, svobodnjak Norbert Hofer, pa 48,32 odstotka glasov. Kandidat svobodnjakov Hofer je svojemu protikandidatu že čestital za njegov uspeh.
Glasove, oddane po pošti - skupaj jih je okoli 700.000 - bodo v Avstriji prešteli v ponedeljek. In glede na napovedi bo Van der Bellen z njimi še izboljšal rezultat. Ocene inštituta ARGE kažejo, da bo Van der Bellen na koncu dobil 53,3 odstotka glasov, Hoferjev delež pa bo s tem upadel na 46,7 odstotka glasov.
Volilna udeležba je bila po doslej zbranih podatkih 64,65-odstotna. Z glasovi po pošti naj bi po ocenah ARGE narasla na 74 odstotkov.
"Od začetka sem se boril in obljubljal proevropsko Avstrijo," je za avstrijsko radiotelevizijo ORF dejal 72-letni dolgoletni predsednik Zelenih. Ob tem je obljubil, da bo branil vrednote "enakosti, svobode in solidarnosti".
Njegov cilj je biti predsednik vseh, pa je Van der Bellen povedal za več drugih medijev. Kot je pojasnil, je njegov cilj, da bi ljudje sčasoma dejali: "Poglejte, to je 'naš' predsednik". Za ORF pa je povedal še, da namerava iti nasproti volivcem vseh strank, tudi svobodnjaške. Dvainsedemdesetletni profesor ekonomije je danes tudi priznal, da si je še v soboto rekel: "Oh. ne vem", danes pa je bil znova veselo razpoložen.
"Alexandru Van der Bellnu čestitam za njegov uspeh in vse Avstrijce pozivam, da ostanejo solidarni in sodelujejo," je v sporočilu na družbenem omrežju zapisal 45-letni Hofer, ki bi v primeru zmage postal prvi desno populistični predsednik v EU. Ob tem je Hofer tudi izrazil svojo globoko žalost. "Zelo žalosten sem, da nismo uspeli. Zelo rad bi bdel nad Avstrijo," je še zapisal.
Hofer je nato za avstrijsko radiotelevizijo ORF napovedal, da se bo čez šest let, torej leta 2022, znova potegoval za predsedniški položaj. "Predsedniške volitve bodo ponovno in takrat bom znova kandidiral. Zavezan sem svojim volivcem," je dejal. Ob tem je tudi povedal, da zaradi izida volitev ni jezen. "Nisem jezen, v demokraciji ima volivec vedno prav," je dejal.
45-letni evroskeptik je tudi izrazil prepričanje, da sedanja vladna koalicija v sestavi socialdemokratske in ljudske stranke ne bo več dolgo zdržala. Hofer, ki bi v primeru zmage postal prvi desno populistični predsednik v EU, je med predvolilno kampanjo grozil z razpustitvijo vlade. Danes pa je povedal še, da bo v primeru predčasnih parlamentarnih volitev - redne so predvidene leta 2018 - na volilni listi kandidiral za predsednikom svobodnjakov Heinzom-Christianom Strachejem.
V prvotnem drugem krogu volitev 22. maja je Van der Bellen zmagal s tesno prednostjo vsega skupaj manj kot 31.000 glasov, a je nato zaradi napak pri štetju glasov po pošti in po pritožbi svobodnjakov avstrijsko ustavno sodišče te volitve razveljavilo in odredilo ponovitev, ki bi morala po prvotnih načrtih potekati že oktobra. Zaradi zapletov z lepilom na ovojnicah glasovnic po pošti so nato volitve preložili na danes.
Van der Bellen je na majskih volitvah pred Hoferjem pristal šele po preštetih glasovih po pošti, dan po glasovanju, a tokrat bi bil lahko v prednosti že drevi. Inštituta ARGE in SORA vsaj domnevata, da je 72-letnik Van der Bellen pobral tudi največ glasov tistih, ki so danes odšli na volišča.
Kdo je novi avstrijski predsednik?
Nekdanji predsednik avstrijskih Zelenih Alexander Van der Bellen je tesno dobil majski drugi krog predsedniških volitev v Avstriji, a zaradi razveljavitve je bil zmagovalec le 40 dni. 72-letni sin priseljencev je odločen zagovornik večkulturne, strpne Evrope, z zmago v današnjem ponovljenem drugem krogu pa bo prvi zeleni predsednik kake države.
Van der Bellen je v anketah pred aprilskim prvim krogom predsedniških volitev v Avstriji veljal za favorita, a ga je v velikem slogu, s skoraj 14-odstotno prednostjo prehitel kandidat svobodnjakov Norbert Hofer.
V majskem drugem krogu je z glasovnicami, ki so prispele po pošti, tesno zmagal, a za prihodnjega predsednika sosednje države je veljal natanko 40 dni. Ustavno sodišče je drugi krog zaradi napak pri štetju glasovnic, poslanih po pošti, razveljavilo.
V ponovljenem drugem krogu je bil, kot kažejo vzporedne volitve, uspešnejši. Po podatkih radiotelevizije ORF je pobral 53,6 odstotka, po podatkih inštitura ARGE pa 53,3 odstotka glasov.
Van der Bellen sicer po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA nikoli ni veljal za velikega volilnega borca, saj naj bi mu bili stiki z navadnimi državljani bolj kot ne mučni. Poleg tega je počasnost že več desetletij njegov zaščitni znak. A hkrati deluje zelo razumno in je previden pri izbiri besed.
V bitko za predsedniški položaj se je formalno podal kot neodvisen, nestrankarski kandidat, ki ga politično podpirajo avstrijski Zeleni.
Pred ponovljenim drugim krogom ga je podprlo tudi več vidnih avstrijskih konservativcev, nekateri nekdanji deželni glavarji ter več deset županov tako iz vrst socialdemokratov (SPÖ) kot ljudske stranke (ÖVP). Formalno ga sicer ni podprla ne ÖVP ne SPÖ, so mu pa podporo izrazili vidni predstavniki slednje, med njimi kancler Christian Kern.
Za Van der Bellna je EU iz gospodarskih in političnih razlogov nepogrešljiva. Kot poudarja, je od EU odvisnih več deset tisoč delovnih mest v industriji ali turizmu, sam pa bo kot predsednik države storil vse za to, da bo Avstrijo vodila proevropska vlada. Ko gre za begunsko krizo, pa Van der Bellen poudarja, da je treba, dokler na Bližnjem vzhodu traja vojno stanje, na tem področju okrepiti prizadevanja na ravni EU in biti solidaren.
Zmaga Donalda Trumpa na volitvah v ZDA je po mnenju Van der Bellna budnica za avstrijske predsedniške volitve - pred ločevanje je treba postaviti združevanje in negovati spoštovanje drug drugega. Za zgled je Van der Bellnu, ki je agnostik, nekdanji italijanski predsednik Giorgio Napolitano, ker je Italijo povedel skozi najtežje notranjepolitične čase.
Van der Bellen se je rodil 8. januarja 1944 na Dunaju kot otrok beguncev, očetu Alexandru ruskih korenin z aristokratsko in podjetniško zgodovino ter materi Almi z estonskimi koreninami.
Njegovi predniki po očetovi strani so se v 18. stoletju, v času Petra Velikega, izselili iz Nizozemske v Rusijo, od tam je družina po ruski revoluciji pred boljševiki pobegnila v Estonijo. Ko je Estonija med drugo svetovno vojno postala del tedanje Sovjetske zveze, je Alexandrovemu očetu uspelo, da se je z bodočo soprogo preselil v nemški rajh.
Iz nemškega taborišča za begunce sta kasneje odšla na Dunaj, kjer se je leta 1944 rodil Alexander. Ko se je po koncu druge svetovne vojne Dunaju približevala Rdeča armada, je družina pobegnila na Tirolsko, kjer je Van der Bellen tudi odraščal.
Van der Bellen, strasten kadilec, je leta 1970 v tirolski prestolnici Innsbruck doktoriral iz ekonomskih znanosti. Med letoma 1976 in 1999 je bil izredni profesor na univerzah v Innsbrucku in na Dunaju. Ko je leta 1999 postal vodja poslanske skupine avstrijskih Zelenih, je zamrznil svojo profesuro in tako je ostalo do leta 2009, ko se je upokojil.
Svobodomiselni Van der Bellen je bil politično sprva socialist in član socialdemokratov, a ta naklonjenost ni bila trajna. Kasneje ga je ustanovni član avstrijskih Zelenih Peter Pilz zvabil v stranko. Kot se je izkazalo, s takrat neslutenimi posledicami. Kot poslanec avstrijskih Zelenih je Van der Bellen v parlament prvič prišel leta 1994 in tam ostal vse do leta 2012.
Leta 2004 je prejel veliko zlato odlikovanje z zvezdo za zasluge za republiko Avstrijo.
Van der Bellen je bil na čelu avstrijskih Zelenih med letoma 1997 in 2008 ter se ponaša z rekordom, da je bil predsednik avstrijskih Zelenih z najdaljšim mandatom v zgodovini stranke. Potem ko je stranka na parlamentarnih volitvah leta 2008 dosegla nižji rezultat (10,11 odstotka) kot na volitvah 2006, ko je dosegla do takrat rekordno podporo 11,05 odstotka, je odstopil s čela stranke.
Od decembra lani je poročen z dolgoletno prijateljico ter strankarsko kolegico Doris Schmidauer. Pred tem je bil več kot pet desetletij poročen z Brigitte Van der Bellen, s katero ima dva sinova.
