60 let po protisovjetski revoluciji Madžarov

| 23.10.2016, 09:00

Madžari se danes spominjajo vstaje izpred 60 let. Ta se je začela s študentskimi demonstracijami proti sovjetski dominaciji in domačemu režimu. Sprva je Sovjetska zveza liberalizacijo tolerirala, vendar so se odločili za intervencijo, ko je premier Imre Nagy napovedal izstop iz Varšavskega pakta. Rdeča armada je je do sredine novembra v krvi zatrla upor. Pozneje so Nagyja na tajnem glasovanju obsodili na smrt in obesili.

23. oktober 1956 je dan, ko so se Madžari uprli nadvladi Sovjetske zveze. Mnogi ta datum ocenjujejo kot začetek konca komunizma v državah vzhodnega bloka. Madžari so se uprli tudi zato, ker so bili naveličani neizpolnjenih obljub, ki so jim bile dane po koncu druge svetovne vojne. Na ulicah Budimpešte se je pred 60 leti zbralo več sto tisoč madžarskih študentov, delavcev in intelektualcev, ki so zahtevali odhod sovjetske vojske in politične reforme v državi. A poskus osvoboditi se komunističnega zatiranja, v katerem so demonstranti prijeli tudi za orožje, so isti dan hitro krvavo zatrli.

Naslednji dan je partijsko vodstvo klonilo pod pritiskom ulice in vodenje madžarske vlade znova dalo v roke Imreju Nagyju, ki so ga s premierskega stolčka leta 1955 zaradi reformnih prizadevanj odstavili. Že naslednji dan so na ulice Budimpešte znova prišli sovjetski tanki. Revolucija je epilog doživela 16. junija 1958, ko so usmrtili tedanjega premiera Nagyja skupaj s Palom Maleterjem, v času revolucije obrambnim ministrom, in Miklosom Gimesom, tesnim Nagyjevem sodelavcem. Nagyja in njegove somišljenike so v Budimpešti ponovno pokopali 19. junija 1989. Pogreba, ki velja za simbolični konec komunizma na Madžarskem, se je udeležilo 200 tisoč ljudi.

Slovesnost v Cankarjevem domu

Zaradi nasilja med madžarsko revolucijo je umrlo 2700 ljudi, med njimi več sto neoboroženih civilistov. Približno 200 tisoč ljudi je zapustilo Madžarsko; nekaj več kot dva tisoč se jih je zateklo tudi v Slovenijo. Obletnice so se pred dnevi spomnili tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani. Kot je poudarila madžarska veleposlanica v Sloveniji Edit Szilágyiné Bátorfi, se je revolucija začela po desetletju poniževanja in zatiranja.

»Tega ne slišimo pogosto, vendar je bila ena od zahtev študentov v letu 1956 tudi ureditev odnosov z Jugoslavijo. Revolucija se, kot vsaka druga politična sprememba, ni zgodila v vakuumu, temveč je bila posledica kompleksnih mednarodnih razmer. Zato je pomembno, da v srednji Evropi podrobno spremljamo razmere po svetu, saj imajo lahko usoden vpliv na naša življenja,« je povedala veleposlanica. Madžarska in Slovenija morata, kot je še dodala, vzeti stvari v svoje roke in sami sprejemati odločitve glede prihodnjih izzivov. To je po njenem mnenju še posebej pomembno v času begunske krize, ko več sto tisoč ljudi želi priti v Evropo.

Madžarska politika, ki jo obvladuje vladajoča konservativna stranka Fidesz, še tik pred obletnico ni bila sposobna doseči niti dogovora o skupnih spominskih slovesnostih. Podpredsednik stranke je pozval k dostojni proslavi.

»Nikogar ne bi smelo biti strah izraziti mnenja ali uresničevati pravice do zbiranja, a menimo, da gre od celotne madžarske politične skupnosti pričakovati ustrezno obnašanje,« je poudaril podpredsednik Fidesza Gergely Gulyas.

Politične spore na Madžarskem je nazadnje razvnel referendum o begunskih kvotah EU v začetku meseca.