Damijana MedvedDamijana Medved
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Marjana DebevecMarjana Debevec
Paketi pomoči Karitas (foto: Slovenska Karitas)
Paketi pomoči Karitas

Kdo lahko zaprosi za 'evropsko hrano'?

Cerkev na Slovenskem | 24.10.2016, 06:00 Petra Stopar

Karitas v Sloveniji že 10 let deli hrano, ki jo kupi z denarjem Evropske unije. Pred tem so zaloge v humanitarnih skladiščih izključno prispevali donatorji, darovalci in ljudje preko raznih dobrodelnih akcij. To je bil čas začetka recesije, ko so začele propadati prva podjetja in je brez dela ostalo veliko ljudi. Danes karitativni delavci prejemnike pomoči prehrambenih paketov po potrebi tudi usmerijo v ustrezne psihosocialne programe.

Kot je v oddaji na Radiu Ognjišče povedala sodelavka Škofijske Karitas Koper, ki je zadolžena za področje urejanja hrane iz intervencijskih zalog Evropske unije, Jožica Ličen, so bili v začetku projekta »evropske hrane« prejemniki te pomoči, pa tudi družba, do tega ukrepa nezaupljivi. »Prepričani so bili, da je to drugorazredna hrana iz nekih blagovnih rezerv. Zato je bilo treba storiti prvi korak za osveščanje javnosti o prvovrstni hrani, ki jo delimo najbolj ogroženim. Ob vsaki dobavi hrane v Centralno skladišče smo povabili medije, da smo lahko preko njih spregovorili javnosti. To je imelo dva rezultata: Ljudje so zaupali kakovosti prejete pomoči in bili obveščeni, da tudi Evropska unija ni brezbrižna do revnih,« je dejala.

Ob vsem tem je po njenih besedah nedvomno hrana Evropske unije »vstopna točka za prejemnike pomoči, da se lahko z njimi izvaja tudi druge programe pomoči in podpore«. Načeloma se ob vsakem obisku prejemnika pomoči na Karitas – najpogosteje so to Župnijske Karitas – zanj nameni določen čas za pogovor. Lahko od deset do dvajset minut. »Sistemsko se vsaj enkrat letno opravi pogovor v smislu težav in problemov v družini, kakor tudi aktivnostih posameznika in njegovih družinskih članov pri iskanju poti iz stiske. Ob tem se pripravi tudi načrt pomoči; v težjih primerih je spremljanje pogosteje (npr. na tri mesece),« je opisala korake obravnave prosilcev Ličenova.

Karitas mora na podlagi pogovora razbrati in ugotoviti ter raziskati tudi, ali je oseba dejansko upravičena do pomoči ali jo zgolj izkorišča na škodo tistih, ki jo resnično potrebujejo. »Ni si treba zatiskati oči, da so med prejemniki pomoči tudi taki, ki so se naučili živeti ali bolje životariti od socialnih pomoči in ne naredijo ničesar, da bi se rešili iz tega kroga. Dobesedno se uspavajo, jamrajo in tudi če slučajno dobijo službo, jo kmalu pustijo, ker so se naučili živeti v brezdelju in niti fizično ne zmorejo več delati osem ur. Po drugi strani pa je znotraj mreže, predvsem Župnijskih Karitas, treba odkriti tiste, ki so zaposleni na črnem trgu dela, imajo dohodke in kljub temu izkoriščajo pomoč HO in države,« opozarja.

Hrana, pomoč Karitas, Pomagajmo preživeti
Hrana, pomoč Karitas, Pomagajmo preživeti © Karitas

Kdo sploh je upravičen do prejema hrane iz Sklada za materialno pomoč ogroženim oziroma t. i. evropske hrane?

  • Samohranilke z otroki, družine z mladoletnimi otroki, predvsem tiste, kjer so starši prejemniki DSP ali je vsaj eden od staršev brezposeln. Posamezniki, prejemniki DSP, prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja ali invalidske pokojnine ter tisti, ki so brezposelni. Starejši z najnižjimi pokojninami, ki živijo sami, najpogosteje v urbanem okolju. Pogosto jih spremlja tudi bolezen.
  • Brezdomne osebe, ki niso vključene v oskrbo socialnovarstvenih programov. Socialno ogroženi pripadniki etničnih skupin.
  • Osebe, ki se znajdejo v trenutni stiski in potrebujejo prvo pomoč (stečaji, deložacija, naravne nesreče, zamude izplačil plač …).
  • Brezdomne in druge osebe v socialnovarstvenih programih Karitas (zavetišča, dnevni centri, materinski domovi, varne hiše, sprejemni terapevtski centri za odvisnike …).
  • Begunci, azilanti in tujci z delovnimi vizami, ki so izgubili zaposlitev in so z družinami ostali pri nas.
  • Osebe, ki jih sodelavci Karitas po objektivnih merilih prepoznavajo kot socialno ogrožene.
  • Druge osebe, ki sebe prepoznavajo kot socialno ogrožene in dokazljivo živijo v posebnih okoliščinah.
  • Pri vključevanju uporabnikov upoštevamo tudi posebne okoliščine, kot so: zadolženost, neurejene razmere za bivanje, bolezen, invalidnost ter druge izredne razmere, ki niso predmet formalnih dokazil.

Omenjene kriterije je na svoji spletni strani objavila Škofijska Karitas Celje, vendar se lahko za prejem pomoči obrnete na katerokoli najbližjo enoto Karitas v Sloveniji ali pa za več informacij pregledate spletno stran.

Cerkev na Slovenskem, Sociala, Oddaje, Hrana in okolje
Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Eva Golob (photo: ZSPM) Eva Golob (photo: ZSPM)

Eva Golob: Ponosni na podeželske korenine

»Vsako leto pripravimo zelo pester program skozi celo leto in številni naši dogodki so tradicionalni. Eden takih je državni kviz Mladi in kmetijstvo, ki bo (danes) v Velikih Laščah potekal že ...