Kako ti koristi študentsko delo?
Slovenija | 22.10.2016, 07:00
Vzpostaviti stik s trgom dela je pomembna priložnost, ki jo je z opravljanjem študentskega dela vsekakor vredno izkoristiti. Delovne navade so tiste, ki so temelj pri iskanju prve zaposlitve, zato je pomembno, da mladi z enostavnimi, počitniškimi in nato študentskimi deli začnejo že zelo zgodaj.
O tem, katera dela so za mlade najbolj zanimiva, vodja marketinga E-študentski servis Saša Praček pravi: „Ponavadi gre za postopen proces, saj na začetku študija mladi opravljajo kratkotrajna, morda manj zahtevna dela, ki niso nujno povezana s smerjo študija. Pozneje, v končni fazi študija, pa je pomembno, da so dela bolj usmerjena na področje študija, da so bolj strokovna in povezana z vsebino, pridobljeno na teoretičnem nivoju.“
Statistično je dokazano, da tisti, ki imajo izkušnje, lažje dobijo prvo zaposlitev, saj se kar 60 odstotkov študentov, ki v podjetjih opravljajo študentsko delo, tam tudi redno zaposli.
Povprečna urna postavka za delo trenutno znaša 4,5 evrov na uro neto oziroma 5,3 Eur/h bruto. „Najbolje plačana dela so poučevanje, inštrukcije, te so od 9 evrov na uro bruto dalje. Vaditelji, trenerji, prevajalci dobijo nekje od 8,5 evrov bruto naprej, takoj za njimi so tisti, ki delajo z računalniki, programerji. Dobro so plačana tudi kratkotrajna dela fizične narave. Najmanj plačana dela pa so v proizvodnji, skladišču, pakiranje, deklariranje, polnjenje polic. Ta dela so plačana po minimalni urni postavki, to je 4,53 evra bruto.“
V primeru, da hoče delodajalec zaradi določenih razlogov – npr. kraje, neustreznosti pri delu – plačati manj, se morata oba o tem pogovoriti in se mora študent s tem tudi strinjati. Na drugi strani je študent dolžan opraviti delo tako, kot sta se z delodajalcem dogovorila na začetku. V primeru, da se podjetja in dijak ali študent med seboj ne moreta dogovoriti, vstopi študentski servis kot mediator. „Pokličemo oba udeleženca spora in skušamo razjasniti, zakaj študent ni dobil pačila in se dogovoriti tako, da bosta zadovoljna oba vpletena. Če mediacija ne uspe, ostane samo še dogovor na sodišču oziroma civilna tožba. Takih primerov je po naših podatkih le en promil,“ je še povedala Pračkova.
Prostočasne dejavnosti oziroma hobiji so dobra podlaga za krepitev številnih znanj in sposobnosti. Dolgotrajnejše posvečanje hobijem zahteva vztrajnost, disciplino, zanesljivost, socialno vključenost, s čimer se širi tudi socialna mreža, vse to pa so znanje in izkušnje, ki pridejo še kako prav tudi pozneje v delovnem okolju.
