Jure SešekJure Sešek
Aleš KarbaAleš Karba
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Zamejstvo, avstrijska Koroška (foto: ARO)
Zamejstvo, avstrijska Koroška

Dvojezičnih sodnikov primanjkuje

Slovenci po svetu | 12.09.2016, 09:46 Matjaž Merljak

Dvojezično sodstvo na avstrijskem Koroškem ima velik pomen za narodno skupnost. V slovenskem jeziku delujejo okrajna sodišča v Pliberku, Železni Kapli in Borovljah, a najmlajši sodnik, ki zna slovensko, je star 50 let. Druga težava je veljavnostno območje za dvojezično sodstvo.

O pomenu dvojezičnega sodstva sta se v sredo, 7. septembra 2016, v Pliberku pogovarjala pravosodna ministra Avstrije in Slovenije, Wolfgang Brandstetter in Goran Klemenčič. Ministroma in njunima delegacijama so se pridružili tudi predstavniki osrednjih organizacij slovenske narodne skupnosti ter nekateri dvojezični sodniki.

Pliberško okrajno sodišče vodi sodnik Franc Boschitz. Tri dni deluje v Pliberku, dva dneva pa v Železni Kapli, slovenske sodbe v Borovljah pa potekajo le s pomočjo tolmačev. Pri razpisu za sodnika v Borovljah ni bilo nobenega dvojezičnega kandidata. Podobno se je zgodilo v Železni Kapli, zato se je pravosodno ministrstvo odločilo za kompromisno rešitev in na obeh deluje Boschitz.

Kako pomembno je sodniško osebje, ki obvlada manjšinske jezike, se zavedajo tudi v Sloveniji. Za imenovanje sodnikov v veljavnostnem območju italijanske in madžarske narodne skupnosti so uvedli poseben točkovni sistem, ki posebej nagrajuje znanje italijanščine ali madžarščine. Tak model bi lahko bil zgled tudi za Avstrijo, je dejal slovenski pravosodni minister Goran Klemenčič.

Ministra in predstavniki manjšinske skupnosti
Ministra in predstavniki manjšinske skupnosti © Slovenski spored ORF

Najmlajši sodnik, ki zna slovensko, je star že 50 let. To je Hanzi Wuzella, sodnik na okrajnem sodišču v Celovcu, kjer pa slovenščina ni uradni jezik. Prav to pa naj bi se spremenilo, če bi šlo po želji slovenskih osrednjih organizacij ter društva slovenskih pravnikov. Kajti doslej velika večina pripadnikov slovenske narodne skupnosti nima možnosti uporabe slovenščine na sodišču, ker živijo zunaj veljavnostnega območja sodnih okolišev Pliberk, Železna Kapla in Borovlje. Tisti, ki živijo zunaj teh sodnih okolišev, na primer na Radišah ali v Bilčovsu, v Zgornjem Rožu ali v Podjuni v občinah, za katere je pristojno okrajno sodišče Velikovec, se pravice do rabe slovenščine pri sodišču ne morejo poslužiti.

Minister Brandstetter je v Pliberku sicer dal garancijo, da do zapiranja sodišč ne bo prišlo, morebitna sprememba obstoječe ureditve s povezano spremembo sodnih okolišev pa je po njegovih besedah mogoča le, če bi se s tem strinjali vsi. Slednje problematike se je zavedal šele po pogovoru s predstavniki slovenske narodne skupnosti in dvojezičnimi sodniki. To je vsekakor napredek, je dejal tajnik društva slovenskih pravnikov Rudi Vouk, ki se zaveda, da sprememba iz pravnega vidika ne bo enostavna, zato je potrebna sprememba ustave. Vouk se priključuje kritikom, ki menijo, da pri izpitih za sodnike polagajo preveč teže na področje znanosti, premalo pa upoštevajo empatijo in sposobnost kandidatov, da prisluhnejo ljudem. Pri točkovniku za bodoče dvojezične sodnike in sodnice da bi ta sposobnost morala biti posebej upoštevana in nagrajena.

(vir: slovensko uredništvo ORF v Celovcu)

Slovenci po svetu
Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...

Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay) Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay)

Zakaj je dobro kupovati obutev popoldne?

Vida Ozis je ustanoviteljica blagovne znamke AN.NIKA, je direktorica Centra medicinske pedikure, razvila je medicinsko sponko - vse ostale, ki so prisotne na domačem trgu, so iz uvoza. Večina si ...