Blaž LesnikBlaž Lesnik
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Rok MihevcRok Mihevc
Draga 2016 (foto: Peter Cvelbar)
Draga 2016

FOTO 51. študijski dnevi Draga 2016

Slovenci po svetu | 07.09.2016, 11:56 Matjaž Merljak

V parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu so se v nedeljo, 4. septembra 2016, s predavanjem dr. Janka Prunka Evropa kam? Zaključili 51. študijski dnevi Draga, ki jih vsako leto prireja Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta.

Lepo vreme in zelo dobra udeležba sta spremljala vsa predavanja, ki so se začela v petek, 2. septembra pod velikim šotorom. Tam je ob tabli Draga 2016 bilo izpisano letošnje geslo – besede časnikarja in pisatelja Franca Jeze: »Resnica ne more škodovati nikomur, razen tistemu, ki se je mora bati.« V okviru Drage je bila orisana in prikazana (v manjšem obsegu) tudi potujoča razstava: Ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar in demokratične spremembe v Republiki Sloveniji.

Po uvodnih besedah predsednika Društva slovenskih izobražencev in pozdravih nekaterih gostov je že iz prvega predavanja zavela aktualnost izbranih tematik: Človek migrant. O njem so spregovorili dr. Veronika Martelanc, pravnica in funkcionarka Agencije združenih narodov za begunce v Furlaniji Julijski krajini, zgodovinar dr. Aleksej Kalc in pater Robin Schweiger iz Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, nevladne organizacije, ki je začela delovati v Ljubljani oktobra 2010.

Udeleženci okrogle mize o migracijah
Udeleženci okrogle mize o migracijah © Peter Cvelbar

Veronika Martelanc je orisala deklaracije, ki človeku beguncu vse od petdesetih let prejšnjega stoletja zagotavljajo temeljne pravice. Dokumenti so nastali, da bi reševali problem evropskega begunstva po drugi svetovni vojni, dejansko pa se je izkazalo, da to vprašanje ni bilo pomembno le nekaj let po vojni, pač pa je aktualno še sedaj, saj je beguncev iz raznih vzrokov še danes veliko. Deklaracije opredeljujejo, kdo je begunec in ločujejo begunca od migranta. Slišali smo, kako poteka postopek določanja statusa begunca v Italiji oziroma v Furlaniji Julijski krajini, kjer je posebna komisija za preverjanje in določanje statusa umeščena v Gorici. Ko oseba pridobi status begunca, je to veljavno za 5 let in obsega dovoljenje za delo, zdravstveno oskrbo in osebni dokument. Nekaj mesecev lahko begunec še živi v zbirnem središču, za tem pa se mora sam znajti in se vključiti v življenje. Ob koncu leta 2015 je v globalnem smislu bilo 65 milijonov ljudi prisiljenih zapustiti svoj dom. Predavateljica je v svojem posegu nanizala še druge pomembne številke, opozorila pa, da za vsako številko stoji človek.

Zgodovinar dr. Aleksej Kalc, sodelavec Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU, je za iztočnico vzel migracijo kot prirojeno človekovo lastnost. V zgodovini sta glede tega pomembni dve prelomnici: francoska revolucija in 1. svetovna vojna, ki sta korenito vplivali na razvoj odnosa do migrantov. Prva je lastnost migracije spremenila v človekovo pravico do svobodnega izseljevanja, ker je tudi ekonomija narekovala svobodo gibanja. Ta odnos do migracij pa se s 1. svetovno vojno nenadoma prekine. Po tej vojni začrtajo 11.000 km novih meja, veliko ljudi ostane brez svoje države ali v državi, ki je nimajo za svojo in ki jih tudi sama noče. Država zopet prevzame nadzor nad migracijami. Če je bila prej osnova za preseljevanje ekonomska potreba, je sedaj postalo merilo pripadnost državi. V teh razmerah je treba iskati razloge za nadaljnji razvoj vprašanja migrantov vse do danes, ki jih je predavatelj v nadaljevanju zelo jasno opisal in utemeljil.

Pater Robin Schweiger pa je izhajal iz lastne izkušnje pri Jezuitskem združenju za begunce. V azilnem domu na ljubljanskem Viču beguncem nudijo vrtec, učno pomoč, psihosocialno pomoč za odrasle, kreativne delavnice in razne dogodke. Za katoličane pa tudi pastoralno podporo. Opisal je raznolike poti beguncev do integracije, osvajanja jezika in drugih veščin. Danes nam begunci pomenijo problem, morali pa bi to gledanje spremeniti in jih dojemati kot priložnost ter biti do njih bolj odprti, je zaključil pater Schweiger.

Razstava o nadškofu Šuštarju
Razstava o nadškofu Šuštarju © Peter Cvelbar

Drugi dan Drage je bila na sporedu okrogla miza na temo Družina in družba, jezik in identiteta z mag. Martino Piko Rustia, znanstveno vodjo Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu, Živo Gruden, upokojeno ravnateljico Dvojezične šole v Benečiji, psihologinjo in psihoterapevtko dr. Suzano Pertot in tajnikom Zveze slovenskih športnih društev v Italiji Martinom Maverjem. Mag. Piko Rustia je orisala položaj na Koroškem in pobudi za ozaveščanje rabe slovenščine in predajanja jezika otrokom: Slovenščina v družini in Dvo in večjezičnost v družini. Za oris jezikovne situacije v Benečiji je poskrbela Živa Gruden, ki je začela z ugotovitvijo, da je bila vse do tridesetih let prejšnjega stoletja slovenščina oziroma slovensko narečje v Benečiji sporazumevalni jezik. V petdesetih letih, ko so začeli odpirati otroške vrtce, ki so bili vsi italijanski, je začela njena raba upadati, dokler ni bila v osemdesetih letih povsem opuščena. V 70' letih, v času ko je družina na slovenskem jezikovnem področju povsem odpovedala, je nastala dvojezična šola v Špetru. Kasneje sta dve pobudi, ki sta izhajali iz šole in bili ponujeni družini - letovanje s poukom slovenščine Mlada brjeza in natečaj za šole Moja vas - pomagali, da je slovensko domače narečje pridobilo na vrednosti. Pot za naprej vidi v vplivu na mlade ljudi za prenos jezika na nove generacije.

Psihologinja dr. Suzana Pertot je orisala številne jezikovne delavnice za starše, ki so se v okviru Slovenskega raziskovalnega inštituta zvrstile na Tržaškem in Goriškem v zadnjih trinajstih letih, najnovejše v okviru evropskega projekta Jezik-Lingua, v sklopu katerega so izdali tudi dvojezični priročnik Dvojezično otroštvo: navodila za uporabo. Delavnice obiskujejo starši – ki ne govorijo slovenščine, medtem ko starši z osnovnim (pomanjkljivim) znanjem slovenščine teh delavnic ne obiskujejo in prepuščajo šoli, naj poskrbi za prenos znanja jezika, čeprav je bistvenega pomena nastavitev jezika v družini.

Udeleženci okrogle mize o jeziku in manjšinah
Udeleženci okrogle mize o jeziku in manjšinah © Peter Cvelbar

Za zaključek je Martin Maver orisal raziskavo Šola, družina in zunajšolske dejavnosti, ki jo je izvedel v okviru Zveze slovenskih športnih društev v Italiji in Slorija. Ta kaže, kako se je do danes narodnostni sestav populacije slovenskih šol v Italiji popolnoma spremenil. Tako so potrebni novi, primernejši ukrepi pri odnosu do slovenščine in nove metode pri njenem učenju. Tudi na športnem področju skušajo z raznimi ukrepi pomagati pri utrjevanju slovenskega jezika. K diskusiji se je prijavilo 18 razpravljavcev, kar je na svojevrsten način poudarilo bolečo aktualnost problematike jezika, ki je mnogim še vedno materinščina.

Okrogli mizi je sledila slovesna podelitev pete Peterlinove nagrade, ki so jo letos prejeli za svoje vsestranske zasluge Beneški kulturni delavec in zgodovinopisec ter predsednik Inštituta za slovensko kulturo v Benečiji Giorgio Banchig (Bankič) ter Moški zbor Fantje izpod Grmade za petdeset let nenehnega delovanja.

Krajša proslava ob 25-letnici slovenske samostojnosti je zaključila večer. Priložnostno je spregovoril minister za kulturo RSlovenije Tone Peršak, navzoč je bil tudi svetovalec predsednika Slovenije Pahorja, Boštjan Žekš. Nekaj pesmi je zapel nagrajeni zbor.

Podelitev Peterlinove nagrade
Podelitev Peterlinove nagrade © Peter Cvelbar

Nedeljsko jutro se je začelo z mašo, ki jo je daroval nadškof Ivan Jurkovič, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Uradu Združenih narodov v Ženevi, ob somaševanju drugih duhovnikov in petju openskega cerkvenega zbora sv. Jernej pod vodstvom Janka Bana.

Sveta maša nadškofa Ivana Jurkoviča
Sveta maša nadškofa Ivana Jurkoviča © Peter Cvelbar

Sledilo je predavanje nadškofa Jurkoviča, dolgoletnega apostolskega nuncija v Rusiji, Ukrajini, Belorusiji in Uzbekistanu, z naslovom Pravoslavni vzhod danes. Nadškof je opisal svoj prihod v Rusijo in svoje doživljanje te države od kolapsa vseh sistemov, do ponovnega, presenetljivo hitrega vzpona v nov model modernizirane, a ne povsem liberalne države. Orisal je Rusko pravoslavno cerkev, ki se je - kot nobena druga cerkev - znala zelo hitro preobraziti v tem, za Rusijo težkem prehodnem obdobju. Pravoslavna in druge cerkve so se po kolapsu okrepile. S cerkvenega vidika se to obdobje deli na dva dela: pod patriarhom Aleksijem II. in pod Kirillom. Hitra prenova, ponovna postavitev moskovske cerkve Kristusa Odrešenika in optimistično vzdušje v pravoslavni in drugih Cerkvah so bili značilnost tega obdobja.

Sodelovanje pri sveti maši
Sodelovanje pri sveti maši © Peter Cvelbar

Leta 1992 je nastopil patriarh Kirill, voditelj, kakršnega Ruska pravoslavna cerkev še ni imela. To je človek, ki je imel največ vpliva na ljudsko miselnost. Rusija je npr. leta 1988 imela 76 škofij, danes jih ima 293. Predavatelj je nadalje orisal ruski mir, kot ideje, ki vpliva na prepričanje, da je območje pravoslavne cerkve večje kot je Rusija, na nek način v smeri teritorialnega ekspanzionizma. Bogato nizanje misli je zajelo še razlike z ukrajinsko pravoslavno cerkvijo, srečanje papeža Frančiška s Kirillom na Kubi in še veliko drugega, kar se je in se dogaja na Pravoslavnem vzhodu danes.

Tudi živahna razprava je poudarila zanimivo izvajanje nadškofa Jurkoviča.

Nadškof Jurkovič je imel predavanje o pravoslavju
Nadškof Jurkovič je imel predavanje o pravoslavju © Peter Cvelbar

Zadnje predavanje je bilo na vrsti v popoldanskem času. Nastopil je, kakor že rečeno, zgodovinar dr. Janko Prunk, ki je govoril na temo Evropa kam? Predavatelj je pred nedavnim izdal knjigo Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775 – 2015.

V predavanju je sistematično nizal misli filozofov ter zgodovinska dejstva, ki so Evropo pripeljala do sedanjega stanja. V izčrpnem in zaradi obsežnosti vsebine zahtevnem predavanju je predavatelj zastavil marsikatero vprašanje in skušal nanj odgovoriti, orisal težnje in ideje v času vse do današnjih dni, s problematiko klimatskih sprememb, vojn in begunstva ter migracij. Poseg je predavatelj sklenil s sedmimi točkami v odgovor na vprašanje Kaj lahko naredi Evropa? Na kratko: nadaljuje naj integracijo ob upoštevanju individualnosti narodov, v gospodarskih reformah naj poudari socialni del, odločneje naj si prizadeva za mir v svetu, odločneje za varovanje okolja, usmeri naj se v kvalitetno življenje širšega sloja prebivalstva, poišče naj skupno strategijo o vprašanju migrantov in naj si prizadeva za uveljavitev moralnih, etičnih načel v javnem življenju.

Dr. Janko Prunk se je spraševal o prihodnosti Evroe
Dr. Janko Prunk se je spraševal o prihodnosti Evroe © Peter Cvelbar

Razprava je še dopolnila poglede na evropsko dogajanje in odprla še nekatere zanimive tematike z drugih zornih kotov.

Z zaključnim pozdravom predsednika Društva slovenskih izobražencev Sergija Pahorja so se študijski dnevi Draga 2016, ki so ponovno dokazali svojo pomembnost in živost, zaključili, z vabilom za prihodnje leto.

Druženje pred šotorom
Druženje pred šotorom © Peter Cvelbar

Slovenci po svetu
Uporabljene plastenke (photo: Pixabay) Uporabljene plastenke (photo: Pixabay)

Res to potrebujem?

Praznujemo dan Zemlje – našega skupnega doma, kakor se večkrat izrazi papež Frančišek. Na svetovni in tudi slovenski ravni poteka več pobud, v katere naj bi bila vključena več kot milijarda ljudi ...

Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič) Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič)

Boga bodo vzeli zares!

Na Brezjah je bilo popoldne srečanje družin ljubljanske nadškofije. Geslo srečanja je bilo »Vzemi Boga zares!«. Srečanje so sklenili ob 16. uri s sveto mašo, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore.

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.