Pogovor o: Slovenci po svetu v času osamosvojitve odigrali ključno vlogo

| 29.08.2016, 12:46

V letu, ko praznujemo 25 let samostojnosti naše države, vsak mesec pripravimo tematsko oddajo Pogovor o. Kaj so v teh zgodovinskih trenutkih delali Slovenci v Avstriji, Švici in na Švedskem, so nam povedali mag. Lojze Dolinar, Božo Dimnik in Milan Starc, predvsem pa smo iskali možnosti in rešitve za boljšo prihodnost. Vsi sogovorniki so delovali v okviru Svetovnega slovenskega kongresa, ki je takrat odigral pomembno vlogo, saj je združeval srčne in zavzete Slovence, ki so se vsak na svoj način na vseh kontinentih prizadevali za priznanje slovenske samostojnosti.

Njihovih prizadevanj ne poznamo dovolj, njihovega znanja in pripravljenosti pomagati domovini in njenim ljudem nismo sprejeli tako, kot bi morali. Danes, ko se politiki med seboj prepirajo, kdo je bolj zaslužen za našo samostojnost, Slovenci, ki so živeli in še živijo v zamejstvu ter drugje po svetu opozarjajo: nihče si nima pravice lastiti zaslug za našo samostojnost. Vsi sogovorniki so si bili enotni, da Slovenija izgublja predvsem zaradi polarizacije in nesposobnih politikov, v sebi pa skriva še velik potencial, v naravnih lepotah in sposobnih ljudeh. Prva naloga vodilnih v tem trenutku pa mora biti ustavitev bega možganov in mladih v tujino, kjer so lepo sprejeti in spoštovani.

"Kaj ste dali Bogu, da vam je dal ta košček zemlje?"

V Švici živi in dela več kot 10.000 Slovencev. Tam je trideset let živel in delal tudi Božo Dimnik, ki je povedal, da Slovenci do plebiscitarne enotnosti v domovini niso bili povezani med seboj. Ko so se začele dogajati spremembe, so začutili, da morajo pomagati svoji domovini in rojakom. Božo Dimnik nam je v pogovoru predstavil, kako težka je bila pot do priznanja, kako je preko svojih poznanstev in prijateljstev našel pot do takratnega nemškega zunanjega ministra Hansa Dietricha Genscherja, do papeža Janeza Pavla II. in drugih vplivnih ljudi. Vsi Slovenci, ki so živeli v tujini, so pomagali in nihče ni nič pričakoval, še manj kaj zahteval.

Slovenija ni postala druga Švica, čeprav ima veliko sposobnih ljudi in prav v teh Božo Dimnik vidi največji potencial: "Ko bo konec ideoloških razdvajanj, ko se bomo prenehali prepirati zaradi partizanov in domobrancev, bomo lahko gradili boljšo prihodnost. Največji problemi so neznanje, nerazumevanje in ideološka razklanost. V družini, kjer se mož in žena prepirata vsak dan, ni prihodnosti, taka družina bo razpadla in zakaj bi bilo za državo kako drugače? Ne more biti. Mi moramo doseči konsenz." To bo mogoče takrat, ko nam ne bodo več vladali nesposobni politiki, ki se na ta način hočejo obdržati na svojih položajih: "Drug drugemu očitajo stvari, ki niso nič pomembne za gospodarstvo, vsak od nas pa živi od današnjega časa, od produkta, ki ga danes ustvarjaš in ga boš nekam lahko plasiral in prodal," poudarja Božo Dimnik in pove, da je največja priložnost dežela sama: " Imamo najlepšo državo na svetu. Prijatelj iz tujine, ki je bil v Sloveniji na ribolovu, me je nekoč vprašal: Kaj ste dali Bogu, da vam je dal ta košček zemlje?"

"Treba je preprečiti beg intelektualcev in mladih v tujino."

Koroški Slovenci v Avstriji so bili vedno zelo povezani z matico. Mag. Lojze Dolinar, profesor na slovenski gimnaziji, mediator, sodni izvedenec in tolmač je večji del vojnega časa preživel v Ljubljani v Cankarjevem domu in obveščal novinarje iz Avstrije o dejanski situaciji. To je zagotovo pripomoglo k razumevanju dogajanja. Takratni avstrijski zunanji minister Alois Mock je Sloveniji pomagal in k temu so pripomogle informacije rojakov s prve roke. Po osamosvojitvi so Avstrijci spremenili odnos do Slovencev, saj so spoznali, da tam ne živijo „Jugosi, Jugoviči“, kot so jih dotlej imenovali, ampak so jih začeli gledati z drugačnega zornega kota, bilo je tudi precej občudovanja zaradi zmage v vojni.

"Na gospodarskem področju je Slovenija na začetku zelo uspela in je bila neke vrste paradni konj za ostale države, ki so se po letu 1990 osamosvojile. Menim pa, da je Slovenija naredila veliko napako, da ni prišlo od lustracije. Zavedam se, da se lustracije v Demosovi vladi ni dalo z lahkoto izvesti. Vendar so bile v tistem začetnem času storjene velike napake na drugih ravneh. Mi smo preveč zaupali tem komunistom, ki so potem vzeli vajeti v svoje roke," pravi mag. Lojze Dolinar, ki poudarja, da bi se morala družba najti tam, kjer ni več te polarizacije. Čim prej mora priti do strpnega dialoga. To razdvajanje je destruktivno: "Menim, da bo treba napeti vse sile dobrega mišljenja, dobrih misli, dobrega razuma. Izobražene, razumne ljudi, ki bodo v Sloveniji nakazali pot, kam naj gre, je treba obdržati doma, ustvariti take razmere, da ne bodo odšli v tujino, kjer so sprejeti z odprtimi rokami, saj so odlični strokovnjaki. Treba je preprečiti beg intelektualcev in mladih v tujino."

"Dragi rojaki, pridite domov!"

Švedska je dežela, v katero so se po vojni preselili mnogi Slovenci. Med njimi tudi podjetnik in poslovni svetovalec med Slovenijo in Švedsko Milan Starc, ki je tam živel in delal več kot trideset let. Razglasitev samostojnosti je doživel doma, ko se je začela vojna, je želel postati del teritorialne obrambe in se boriti za domovino, a pristojni so ga prosili, naj o stanju obvešča švedske medije. To je tudi storil in skupaj s Slovenci, ki so živeli tam, vodil pravo medijsko kampanjo in tako s prve roke poročal o dogajanju in dejstvih, ki jih dotlej tujina ni poznala. Slovenci na Švedskem so darovali svoj čas, denar in tako kot drugi zamejci in zdomci s konkretnim sredstvi pomagali pomladnim strankam. Tudi Milan Starc ugotavlja mnoge napake, ki so bile storjene v teh 25 letih. Želi si tudi, da bi znali ceniti delo, ki so ga v teh usodnih trenutkih naredili rojaki po svetu, brez njihove pomoči bi se tok zgodovine lahko obrnil čisto drugače.

A dejstvo je, da vodili v naši državi ne znajo ali nočejo izkoristiti znanja in potenciala, ki ga premorejo naši rojaki. Še več, v zadnjih letih smo spet priča begu možganov. Želimo si, da bi več Slovencev posnemalo Milana Starca, ki se je po osamosvojitvi vrnil v domovino in tu ustanovil podjetje. Želi si, da bi se tudi čim več ostalih rojakov vrnilo in skupaj bi lahko ustvarjali boljši jutri za vse: "Dragi rojaki po svetu, ki sanjate, kako je rodna domovina lepa, in res je lepa, ki sanjajte o tem dan in noč: pridite domov in boste srečni, jaz sem zelo srečen."

Prisluhnite oddajama Pogovor o in Moja zgodba.