V pričakovanju knjige pogovorov z zaslužnim papežem Benediktom XVI.
Svet | 28.08.2016, 00:40 Marjana Debevec
Ves svet nestrpno pričakuje novo knjigo pogovorov nemškega novinarja Petra Seewalda z upokojenim papežem Benediktom XVI. Izšla naj bi v letošnjem septembru v več jezikovnih različicah, med drugim tudi v slovenščini. Seewald in tajnik zaslužnega papeža škof Georg Gänswein bosta izvirnik v nemškem jeziku z naslovom 'Benedikt XVI. – zadnji pogovori' predstavila 12. septembra v Münchnu, predstavitev slovenskega prevoda pa je predvidena 9. septembra v Ljubljani.
V nekdanjem samostanu v Vatikanskih vrtovih je upokojeni papež, ki po lastnih besedah živi »v svetu, vendar na samem«, odgovarjal na vprašanja časnikarja Seewalda o številnih aktualnih temah. Med drugim sta govorila o aferi Vatileaks, o korupciji in škandalih v Vatikanu, o homoseksualnem lobiju, o nacionalsocialistični vzgoji mladega Josepha Ratzingerja ter o spolnih zlorabah v katoliški Cerkvi.
Benedikt naj bi v knjigi z veliko topline in naklonjenosti govoril o svojem nasledniku Frančišku, ki ima »dar za ljudi«, kar je po besedah zaslužnega papeža lastnost, ki je sam ni premogel. Glede spornih sodb o Benediktovem pontifikatu naj bi upokojeni papež izrekel tudi nekaj samokritike. Uvideti bi bil moral, kot pravi, da je obsežna naloga, kakršna je reforma papeštva, še posebej pa Vatikana, močno presegala njegove zmožnosti.
V knjigi je omenjen tudi t.i. Regensburški govor. Predavanje Benedikta XVI. na univerzi v mestu ob Donavi je leta 2006 povzročilo precej razburjenja in izbruhov nasilja v islamskem svetu, univerza Al Azhar je takrat prekinila stile z Vatikanom. Obnovili so jih letos, ko se je veliki imam te univerze srečal s papežem Frančiškom.
Pretekli teden pa sta v Kairu Ekumenski svet cerkva in univerza Al Azhar pripravila seminar za mlade, ki so razpravljali o vprašanju učinka verskih sporočil. Spraševali so se, ali ta sporočila v prejemnikih sprožajo prizadevanja za mir ali nagnjenost k nasilju. Prav mladi so namreč tisti, ki so danes bolj nagnjeni k skrajništvu. Zato so udeleženci srečanja v Kairu v ozračju medsebojnega zaupanja in razumevanja odprto razpravljali o težkih in občutljivih vprašanjih ter se zavzeli za mir.
Povejmo še to, da se je iranski verski voditelj ajatola Naser Makarem Shirazi v pismu zahvalil papežu Frančišku za izjavo, da islama ne moremo enačiti s terorizmom. Poudaril je še, da morajo vsi verski voditelji zavzeti odločno stališče proti nasilju in barbarstvu, še posebej tedaj, ko so ta dejanja storjena v imenu vere.
