Ob Slovenskem planinskem muzeju raste prostor doživetij
Slovenija | 22.06.2016, 05:30
V Mojstrani naj bi v začetku naslednjega meseca vrata odprl prostor doživetij. Njegov del bo tudi tako imenovani kralj julijskih bivakov, ki je po 80 letih v gorah našel novo lokacijo.
Bivak, ki je stal na robu planote na Jezerih na višini 2118 metrov, je od leta 1936 služil kot zavetje ali prenočišče alpinistom. V njem je lahko prespalo do deset ljudi. V leseni konstrukciji, oblečeni v pocinkano pločevino, so bile slamnjače, železna peč na drva, kuhalnik na špirit, petrolejka, sveče, zložljivi mizici, klop in nekaj polic, poleg pa je bil tudi rezervoar z vodo. "Zaradi lege, gradbene izvedbe in čudovitega razgleda na severno steno Triglava in Cmira so ga imenovali tudi kralj julijskih bivakov," je povedala Elizabeta Gradnik iz Slovenskega planinskega muzeja.
Znan je tudi kot bivak dve, lani so ga zaradi nameravane zamenjave z novim pripeljali v dolino. V Slovenskem planinskem muzeju so mu želeli dati vsebino, da ne bi predstavljal le zanimivega zgodovinskega eksponata. Zato so mu namenili mesto vrh bližnjega skalnjaka. Pod njim so vkopali štiri prostore, v katerih bodo skupine obiskovalcev čakale različne naloge, po uspešno rešenih se bodo prebijale v naslednje sobe, vse do bivaka. Pustolovščina v prostoru doživetij bo nastala po vzoru trenutno aktualnih sob pobega, a bo prilagojena muzejski uporabi. "Upamo, da bo bivak služil zdaj drugačnemu namenu, a živel, tako kot do zdaj."
Prostor doživetij ni edina letošnja pridobitev Slovenskega planinskega muzeja. Obiskovalcem so že na voljo tridimenzionalna očala, s katerimi si lahko predstavljajo pogled v globino z vrha Sfinge - več stometrske previsne stene v Triglavu. Pripravili so tudi aktivna očala, s katerimi se lahko obiskovalci virtualno prestavijo na 30 slovenskih vrhov. Poleg tega od nedavnega odprtja dveh zavarovanih plezalnih poti na bližnji vzpetini Grančišče obiskovalcem izposojajo plezalno opremo in nudijo najem vodnika, če sami nimajo dovolj izkušenj s plezanjem po planinskih plezalnih poteh, opremljenih z jeklenicami, lestvami in klini.
