Pri papežu v ponedeljek imam univerze Al-Azhar

Cerkev po svetu | 19.05.2016, 15:00 Marta Jerebič

Papež bo v ponedeljek sprejel velikega imama univerze Al Azhar. Gre za univerzo v Kairu, ki velja za najuglednejšo teološko-akademsko ustanovo sunitskega islama.

Vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi je pojasnil, da natančnega programa srečanja med Frančiškom in Ahmedom al Tayyebom še ni.

Spomnimo, tajnik Papeškega sveta za medverski dialog je februarja obiskal univerzo Al-Azhar v Kairu, ki velja za najuglednejšo teološko šolo sunitskega islama. Predal je pismo, v katerem Vatikan velikega imama te univerze vabi na srečanje s papežem.

Univerza je pogovore s Svetim sedežem prekinila januarja 2011, potem ko je Benedikt XVI. ob napadih na koptske kristjane v Aleksandiriji dejal, da bi morala egiptovska vlada sprejeti učinkovite ukrepe za zaščito verskih manjšin. Kairo je te besede interpretiral kot politično vmešavanje, vlada je odpoklicala veleposlanika pri Svetem sedežu, univerza pa je prekinila dialog z Svetim sedežem in kot razlog navedla še papežev govor v Regensburgu. Vabilo imamu na srečanje s papežem je tako poskus, da bi znova vzpostavili dialog s sunitskim islamom.

Strokovnjak za islam egiptovski jezuitski pater Samir Khalil Samir je v nedavnem pogovoru za Radio Vatikan dejal, da je vabilo imamu dobra izbira v pravem trenutku. »Islamski svet danes doživlja morda najglobljo krizo v zadnjih desetletjih,« pravi p. Samir in pojasnjuje, da je v islamu prišlo do pravega notranjega spopada, ki temelji na ideologiji, ki jo širi tako imenovana Islamska država. Ta nesprejemljiva ideologija islamskemu svetu dela krivico. Zato je po besedah p. Samira treba podpreti islamski svet, ponuditi lastne izkušnje, ko smo v katoliški Cerkvi doživljali podobne probleme.

»Osnovni problem je interpretacija Korana,« pravi p. Samir in poudarja, da je dobesedna razlaga zlasti tistih odlomkov, ki zadevajo nasilje, danes nemogoča. Nemogoča je torej tudi uporaba teh načel, kakor jih oznanja Islamska država. Univerza Al-Azhar v besedah nasprotuje takemu dobesednemu razlaganju Korana.

Največji problem je, ker se teroristi naslanjajo na besedila in fatve velikih imamov, ki pa tega ne obsojajo. P. Samir pojasnjuje, da so se vse religije soočile s problemom dobesednega razlaganja in izvajanja verskih besedil. Tudi islam je to razrešil že v srednjem veku in poudaril, da je treba besedilo razlagati. »V zadnjem stoletju pa je nastala težnja, da je treba besedilo jemati dobesedno in izvajati dobesedno.« Do te spremembe je prišlo pod vplivom fundamentalističnih tokov, kakršen je vahabizem. Ta nauk izvira iz Saudove Arabije in Katarja, najbogatejših pokrajin islamskega sveta, ki iz tega razloga svojo ideologijo lahko razširjata in nalagata povsod.

Omenjeni državi finančno podpirata tudi univerzo Al Azhar. Ta je tako med dvema ognjema – na eni strani nasprotuje vsemu terorizmu, ki ga vidimo okoli nas, po drugi strani pa mora slediti usmeritvam drugih – torej tistih, ki jo financirajo.

»Zato menim, da je bistvenega pomena, da ohranjamo prijateljstvo z Al-Azhar, da bi tej šoli pomagali in jo hrabrili, da nastopi proti tem težnjam,« je še pojasnil p. Samir. Na ta način bi lahko dospeli do tega, da bi lahko na terorizem gledali le kot na terorizem, 'brez povezave z resničnim islamom', pravi egiptovski jezuit. »Danes na novo razlagati islam je pot ozdravljenja. Kot kristjani lahko ta proces podpiramo, ko pokažemo, da smo tudi v svojem izročilu premagali dobesedno razlaganje Svetega pisma.«

Ključ do tega pa je, da pustimo, da živita vera in razum skupaj, je še dejal pater Samir.