Krkovič: Tako šolstvo je na dolgi rok smrt naroda

| 26.04.2016, 15:34

Samostojna Slovenija praznuje četrt stoletja. Mlade generacije o nastanku te države in osamosvojitvi ne vedo dovolj, kažejo nekatere raziskave. Na gimnazijo Jožeta Plečnika v Ljubljani so prejšnji teden vabili Toneta Krkoviča, da bi predaval o samostojni Sloveniji, kar naj bi bilo koristno predvsem za letošnje maturante. Tri dni pred dogodkom so predavanje odpovedali.

Tone Krkovič je izrazit lik iz obdobja slovenske osamosvojitve. Že leta 1990 je kot odziv na razorožitev TO vzpostavil manevrsko strukturo Narodne zaščite, kar praktično pomeni tudi začetek Slovenske vojske. To je bil zgodovinski projekt, kar se je pozneje potrdilo z zmago proti agresorski Jugoslovanski armadi. Prav v vlogi akterja vojne za Slovenijo je Krkovič prejel vabilo na Gimnazijo Jožeta Plečnika Ljubljana. Povabila ga je profesorica zgodovine Anamarija Štimac po pooblastilu ravnatelja Antona Groseka. Tri deni pred dogodkom so predavanje odpovedali. Po ravnateljevih navedbah zato, ker je imel del šolskega zbora pomisleke, ali lahko predavanje umestijo v okvir rednega in obveznega pouka.

»Če so bile kakšne dileme z uvrstitvijo mojega predavanja v programske sheme, čeprav nisem šolnik in ne vem, kako to zgleda, bi bilo logično, da vse te vidike preveri predhodno in me potem povabi,« nam je uvodoma povedal Krkovič.

Nerazumljivo se mu zdi, zakaj se je ravnatelj, ki je povedal, da je bil prisiljen tako ravnati zaradi dela učiteljskega zbora, oprl na tisti del, ki je protestiral in ne na drugi del – če je to institut, od katerega je on odvisen. »A je ta del profesorskega zbora institucionaliziran kot organ, ki ima pravico odločati, presojati ravnateljevo odločitev, je bil kje sestanek, so bili sprejeti kakšni sklepi...? To ozadje je, milo rečeno, strašno čudno.«

Kar je najbolj nedoumljivo, pravi Krkovič, je to, da naj bi prevladoval argument, da je Krkovič eden najvidnejših predstavnikov stranke SDS.

»Se mi zdi, da ti ljudje, ti profesorji, v prvi vrsti potrebujejo moje predavanje, da jim pojasnim, da živimo 25 let v parlamentarni demokraciji in da biti član katerekoli stranke je nekaj povsem normalnega. Še dodatno razočaranje sem jim povzročil s tem, da nisem član nobene politične stranke«.

Sindikat Gimnazije Jožeta Plečnika navaja, da ni zavzel nobenega stališča v zvezi s predavanjem. Krkovič je povedal, da bi bil ta dogodek minoren, kakršnih je večkrat deležen, a je po njegovem zelo simptomatičen za splošno stanje v slovenskem javnem šolstvu in bi se lahko zgodil na večini šol.

»Pomanjkljivost je bila demokratizacija in ni bila izpeljana nujna lustracija. Tu pa ne pojmujem samo kadra, ki ga je partija šolala zato, da je v njenem imenu izvajala propagando od vrtca naprej nad mladimi ljudmi. Kdo nas je pripravil do tega? Ravno delavci v prosveti. In nikogar od teh kolovodij nismo umaknili.«

Če bomo dopuščali take stvari v šolstvu, je to na dolgi rok samomor naroda, dodaja Krkovič in sklene: »Če jo to cena tega, da bomo svojo veliko napako iz časa osamosvojitve dobro izpeljali, demokratizacijo pa zelo pomanjkljivo, potem naj batinajo mene. Moja koža je ta postala tako debela, da zdrži vse!"

Celoten pogovor je objavljen ob novici.