Pregled dogodkov od 29. 1. do 5. 2. 2016

Slovenija | 06.02.2016, 19:00 Petra Stopar

Katoliška Cerkev se je ob praznovanju svečnice in sklepu leta posvečenega življenja veselila obiska vatikanskega državnega tajnika, ki je odprl novo nunciaturo v Ljubljani, vlada je za pomoč pri boju proti skrajni Islamski državi sklenila v Irak poslati vojaške inštruktorje, primorska avtocesta pa je v verižnem trčenju vozil na megleno soboto zahtevala več smrtnih žrtev.

Cerkev

Kristjani smo v torek na praznik Gospodovega darovanja oziroma svečnico obhajali 20. dan posvečenega življenja, ko smo tudi sklenili leto posvečenega življenja. Sklepne slovesnosti so bile po vseh slovenskih škofijah. V ljubljanski stolnici jo je vodil vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, ki je na obisk v Slovenijo prišel tudi z namenom, da blagoslovi in odpre prostore nove apostolske nunciature. Ta je nanjo čakala skoraj 25 let.

Kardinal Parolin je izrazil veselje, da ob obisku Slovenije lahko daruje evharistično daritev v ljubljanski stolnici in se sreča s krščansko skupnostjo, še posebej s predstavniki in predstavnicami posvečenega življenja. Kot je zapisal v pridigi, ki jo je v slovenskem jeziku prebral murskosoboški škof Peter Štumpf, število posvečenih na zahodu sicer upada, a po kardinalovih besedah je upanje, ki temelji v Njem, tisto, ki bo omogočilo posvečenemu življenju, da bo nadaljevalo pisanje velike zgodovine v prihodnosti. Novo veleposlaništvo Svetega sedeža v Ljubljani je državni tajnik blagoslovil v sredo in povedal, da je »izgradnja nunciature, kot je ta, znak volje Svetega sedeža za utrditev stabilne in stalne prisotnosti v državi v duhu razumevanja in učinkovitega sodelovanja z vlado in tamkajšnjo Cerkvijo«.

Kardinal se je ob obisku v Sloveniji srečal tudi s premierjem Mirom Cerarjem, predsednikom države Borutom Pahorjem, se pogovarjal s predsednikom Slovenske škofovske konference škofom Andrejem Glavanom in brežiškim županom Ivanom Molanom. Obiskal je tudi sprejemni center za begunce v Dobovi. Pohvalil je delo in čut pristojnih za solidarnost, škof Glavan pa je ponovil stališče Cerkve v zvezi z migrantsko krizo: »Begunce, tiste, ki so v stiski, je treba sprejeti. Od vsega začetka pa poudarjamo, da bi bilo treba ločiti migrante in begunce; tiste, ki zares nimajo strehe nad glavo, od tistih, ki izrabljajo to stisko za veliki eksodus iz revnih dežel. Evropa ne bo mogla sprejeti na milijone ljudi. Želimo pa, in to poudarja tudi Sveti sedež, da moramo prijazno sprejeti vse begunce, katerih življenje je v njihovih domovinah ogroženo.«

Za mariborsko nadškofijo je sveto mašo ob sklepu leta posvečenega življenja daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki je v pridigi spregovoril o treh besedah, ki so bile v tem letu posvečenega življenja postavljene v ospredje: evangelij, preroštvo in upanje.

Politika

Vlada se za zdaj uspešno sooča z vsemi izzivi, zato v letu 2016 nadaljuje v isti sestavi. Tako je po ponedeljkovem delovnem posvetu, na katerem so ministri in premier ocenili svoje dosedanje delo in postavili prioritete za naprej, povedal predsednik vlade Miro Cerar. Osrednje vodilo vlade letos je nadaljnje izboljšanje življenjskega standarda ljudi, je dejal in naštel prednostne naloge. O tem, zakaj je vzel kakega ministra v bran, je povedal, da je to vedno storil premišljeno.

Da je vlada nekritično ocenila svoje delo, so menili med drugim v opozicijski Združeni levici, ki so naslednji dan napovedali interpelacijo interpelacijo zoper finančnega ministra Dušana Mramorja. Očitajo mu, da je neposredno odgovoren za neupravičene prejemke nekaterih zaposlenih na fakultetah, in da si je prav za nezakonito pridobitev premoženjske koristi zapravil zaupanje javnosti. Kritični so do njegovega kadrovanja, pa do Mramorjeve vloge pri slabi banki, češ da ni ukrepal ob visokih prejemkih direktorjev, samovoljno določanje povprečnine, uničevanje socialne države, razprodajo državnega premoženja. Vsaj v delu opozicije se sicer strinjajo z oceno ZL, da bi minister moral odstopiti, vprašanje pa je, ali bodo prispevali podpise pod interpelacijo.

V minulem tednu se je vlada odločila okrepiti prispevek naše države v svetovni koaliciji proti teroristični skupini Islamska država – sodelovala bo tako z donacijo vojaške opreme in oborožitve kot s sodelovanjem do 15 pripadnikov Slovenske vojske pri usposabljanju iraških kurdskih sil. Delovali bodo v mestu Erbil v Kurdistanu.

Od oktobra lani je v Slovenijo skupaj vstopilo več kot 440.000 migrantov, od tega letos več kot 66.000. Krajani občin Kidričevo in Hajdina so na notranje ministrstvo prinesli približno 4000 podpisov, s katerimi izražajo nasprotovanje vzpostavitvi nastanitvenega centra za migrante na območju Kidričevega. Sprejel jih je državni sekretar Boštjan Šefic in jim zagotovil, da ne bodo sprejeli nobene aktivnosti ali odločitve brez njihove vednosti.

Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je ob tem napovedala, da bodo v roku od desetih do 14 dni uvedli dnevno zgornjo mejo za sprejem migrantov na meji s Slovenijo. O tem slovensko notranje ministrstvo ni bilo obveščeno, pričakuje pa, da bo in da bodo aktivnosti uskladili kot doslej. Avstrija se že pripravlja na spremembe, ob tem pa niso izključene možnosti za povečane pritiske na avstrijsko mejo ali na zastoje migrantov v Sloveniji.

Za pomoč Sircem, ki se že pet let soočajo z državljansko vojno in pred čemer tudi bežijo v sosednje države v regiji in Evropo, pa je premier Cerar na donatorski konferenci v Londonu najavil donacijo Slovenije v višini 200.000 evrov.

Družba

Leto 2015 je bilo za slovenski turizem rekordno. V turističnih nastanitvenih objektih so prvič po osamosvojitvi našteli več kot deset milijonov nočitev gostov, število tujih turistov je poraslo za rekordnih 12 odstotkov, rekorde so beležile tudi številne destinacije, med njimi Ljubljana, Blejski grad in Postojnska jama.

Kljub tem spodbudnim rezultatom v turizmu, pa so manj spodbudni podatki o zaposlenosti. Država je konec januarja beležila 118.165 registriranih brezposelnih, kar je 4,5 odstotka več kot decembra, predvsem zaradi večjega števila iztekov zaposlitev za določen čas.

Slovenijo je minulo soboto pretresla najhujša prometna nesreča po številu udeleženih vozil. V več naletih med priključkom Senožeče in razcepom Nanos je v smeri proti Ljubljani trčilo več kot 60 vozil, med njimi tudi štirje tovornjaki in avtobus. Umrli so štirje ljudje, med njimi dva Slovenca, državljan Romunije in državljan BiH. Nekateri so kritični, da DARS na gosto meglo ni opozarjal s svetlobnimi napisi, toda glavna razloga za eno najhujših nesreč na naših cestah sta bila po ugotovitvah policije, kaj drugega kot pa, neprilagojena hitrost in prekratka varnostna razdalja. Kot navaja policija, bi morali v danih razmerah vsi voziti s hitrostjo 50 km/h. Na novinarski konferenci je bilo veliko pohval na delo reševalnih ekip, ki so opravile izjemno delo.

Medtem pa je v ponedeljek Okrožno sodišče v Ljubljani Samu Tadinu, ki se je julija lani na Ižanski cesti namerno zaletel v policijsko vozilo na nujni vožnji, dosodilo 30 let zapora. Za umor policista v vozilu mu je dosodilo 25 let zapora, za poskus umora drugega policista v vozilu pa 15 let zapora, nato pa izreklo enotno kazen 30 let zapora, kar je tudi najvišja možna kazen v tem primeru.

Kultura

Civilna družba za pravično Slovenijo je pripravila predlog za nominacijo slovenskega misijonarja Pedra Opeko in organizacije Akamasoa na Madagaskarju za Nobelovo nagrado za mir. Nominacijo so podpisali vsi sedanji ustavni sodniki in nekdanji predsednik ustavnega sodišča Lovro Šturm.

Slovenijo sta v minulem tednu zapustili dve priznani javni osebnosti. V starosti 72 let je umrl pisec besedil in založnik Dušan Velkaverh, ki je slovenski glasbi poklonil nekaj najlepših pesmi: Dan ljubezni, Silvestrski poljub, Med iskrenimi ljudmi in Mlade oči. Dušana Velkaverha si bomo zapomnili kot avtorja besedil najuspešnejših pesmi Slovenske popevke v sedemdesetih in osemdesetih letih, njegov opus zajema približno 600 besedil. V 55. letu starosti pa je umrl pesnik, esejist, prevajalec, urednik, kritik in profesor Aleš Debeljak, ki je na Fakulteti za družbene vede predaval na katedri za kulturologijo.

Muzej novejše zgodovine Slovenije bo še en mandat vodila Kaja Širok. Na mesto direktorice muzeja jo je znova za dobo petih let imenovala ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Novi mandat je nastopila s prvim februarjem.

Šport

Za slovenski zimski šport je bila resnično uspešna in zgodovinska minula sobota. Peter Prevc je zmagal na tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih in še povečal vodstvo v skupnem seštevku pokala. Drugi je bil njegov brat Domen, tretji pa Robert Kranjec. Slovenija je trojno zmago dosegla drugič v zgodovini, prav tako drugič pa sta bila na prvih dveh mestih brata.

To zmagoslavje sta dopolnili še drugi mesti smučarjev Ane Drev in Boštjana Klineta ter tretji deskarja Roka Marguča in skakalke Eme Klinec.

Na mladinskem svetovnem prvenstvu v Franciji je v ponedeljek slavil naš telemark smučar Jure Aleš. Osvojil je zlato medaljo v sprintu. Za veselje je naša odprava poskrbela že v petek na paralelnem sprintu, ko so Aleš ter Rok Šmejic in Špela Mičunovič zasedli deveto mesto.