Drugi del pastirskega pisma slovenskih škofov za postni čas

Cerkev na Slovenskem | 07.02.2016, 06:00 Marta Jerebič

Po cerkvah se danes bere drugi del pastirskega pisma slovenskih škofov za postni čas, s katerim želijo vernike spodbuditi k obhajanju zakramenta sprave. Škofje v prvem delu pisma razmišljajo o pripravi, ki pripelje do dobre spovedi, v drugem pa o kesanju in spreobrnjenju.

Škofje nas vabijo, da spoved znova postavimo v središče. Pogosto se sliši ugovor: »Zakaj ravno spoved? Pustite me na miru, jaz bom s svojim Bogom vse uredil sam!« Toda ravno v tem se naša vera, razlikuje od vseh drugih verstev, poudarjajo škofje. Bistvena značilnost in resnica naše vere je namreč tudi to, da je vsa utemeljena na posredništvu. Najprej na velikem Sredniku med Bogom in človeštvom, to je na Jezusu Kristusu, potem na srednišvu Kristusovega naslednika apostola Petra, in končno na sredništvu apostolov in njihovih naslednikov. Velika značilnost našega Boga je torej tudi v tem, da je rad med ljudmi in da svoje delo opravlja in svoje načrte uresničuje po ljudeh.

Škofje nadalje poudarjajo, da z vsakim grehom škodimo ne samo sebi, temveč tudi drugim, zato je nujna sprava z bližnjim. Ko spovedniku povemo svoje grehe, se laže prisilimo in zagotovo priznamo sami sebi, da smo grešniki. Kdor ni drugemu pripravljen priznati, da je grešnik, tudi sam sebi ne priznava, da je grešnik.

Sveto leto usmiljenja nam še posebej kliče v spomin besede apostola Pavla: »Glejte, zdaj je čas milosti, glejte, zdaj je dan rešitve!«. Če torej v tem letu zaslišite Gospodov glas, ne zakrknite svojih src, temveč se potrudite, da pridete do notranjega miru, ki ga omenja tudi sveti oče v svojem vabilu, so še zapisali slovenski škofje v drugem delu pastirskega pisma za postni čas.

 

PASTIRSKO PISMO ZA POSTNI ČAS 2016 (II. DEL)

SPREOBRNITE SE

Bratje in sestre! Sveti oče Frančišek nam za tekoče sveto leto v buli »Obličje usmiljenja« nakazuje različne poti za izkazovanje in prejemanje usmiljenja. Med temi je tudi zakrament sprave, o katerem piše: »Pastirji naj zlasti v milostnem postnem času skrbno vabijo vernike, naj se približajo 'prestolu milosti, da bodo dosegli usmiljenje in našli milost'« . Po zgledu svetega očeta vam, dragi verniki, v pripravi na postni čas tudi vaši škofje kličemo: »Postavimo spoved znova v središče!«

Nujnost spreobrnjenja

Spoved nam je tudi v našem času zelo potrebna: krst nam sicer izbriše izvirni greh in vse pred krstom storjene grehe, toda tudi zaklad krstnih milosti nosimo v »glinastih posodah« in človeško »srce je zvijačno bolj ko vse, kdo ga more doumeti«. Zato je naših krivd vedno več kot las na naši glavi, kakor pravi psalmist, in težijo nas naši skriti grehi, ki se jih niti ne zavedamo. Zato je popolnoma zanesljiva tudi beseda apostola Janeza: »Če rečemo, da nimamo greha, sami sebe varamo in v nas ni resnice«.

Zato sveti oče svojo spodbudo nadaljuje z mislijo o spreobrnjenju: »O, da bi beseda odpuščanja dosegla vse! Naj klic k izkušanju usmiljenja nikogar ne pusti brez-brižnega! Moje povabilo k spreobrnjenju se obrača še vztrajneje k tistim, ki so zaradi svojega načina življenja daleč od Božje milosti«. Spreobrniti se pomeni premisliti se, kakor so se premislili Ninivljani in kakor se je premisli sin, ki ni hotel iti v vinograd, in kakor se je premislil izgubljeni sin, ki je zapravil polovico očetovega imetja.

Nujnost osebne spovedi

Pogosto se sliši ugovor: »Zakaj ravno spoved? Pustite me na miru, jaz bom s svojim Bogom vse uredil sam!« Toda ravno v tem se naša vera, dragi bratje in sestre, razlikuje od vseh drugih verstev. Bistvena značilnost in resnica naše vere je namreč tudi to, da je vsa utemeljena na posredništvu. Najprej na velikem Sredniku med Bogom in človeštvom, to je na Jezusu Kristusu, kakor piše apostol Pavel: »Zakaj en Bog je; eden tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus, ki je dal sam sebe v odkupnino za vse, v pričevanje ob svojem času«.

Potem je utemeljena tudi na srednišvu Kristusovega naslednika apostola Petra, ki mu je Gospod izročil ključe: »Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih«. In končno je utemeljena na sredništvu apostolov in njihovih naslednikov: »Prejmite Svetega Duha: katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni, katerim jih zadržite, so jim za­držani!«. Velika značilnost našega Boga je torej tudi v tem, da je rad med ljudmi in da svoje delo opravlja in svoje načrte uresničuje po ljudeh.

Nujnost sprave z bližnjim

Drugi razlog za osebno spoved in izpoved pa je v tem, da smo vsi povezani v skrivnostno Kristusovo telo in z vsakim grehom škodimo ne samo sebi, temveč tudi drugim in vsemu telesu, kakor piše apostol Pavel: »In če en ud trpi, trpijo z njim vsi udje, in če je en ud v časti, se z njim veselijo vsi udje«. »Mar ne veste, da malo kvasa prekvasi vse testo? Postrgajte stari kvas, da boste novo testo, ker ste nekvašeni. Kristus, naše velikonočno jagnje, je bil namreč žrtvovan!«. Kako sprava s Cerkvijo ni ločljiva od sprave z Bogom, spoznavamo tudi iz Kristusovega naročila: »Pojdi in se najprej spravi s svojim bratom!«.

Bog, bodi milostljiv meni grešniku!

Tretji razlog za osebno spoved in izpoved pa je ta, da se na ta način laže prisilimo in zagotovo priznamo sami sebi, da smo grešniki. Kdor ni drugemu pripravljen priznati, da je grešnik, tudi sam sebi ne priznava, da je grešnik. Zato nam tudi apostol Jakob naroča: »Drug drugemu priznavajte svoje grehe in molite drug za drugega, da ozdravite. Veliko premore goreča molitev pravičnega!«.

Dragi bratje in sestre! Sveto leto usmiljenja nam še posebej kliče v spomin besede apostola Pavla: »Glejte, zdaj je čas milosti, glejte, zdaj je dan rešitve!«. Če torej v tem letu zaslišite Gospodov glas, ne zakrknite svojih src, temveč se potrudite, da pridete do notranjega miru, ki ga omenja tudi sveti oče v svojem vabilu.

Dragi bratje in sestre! Želimo vam obilnih milosti svetega leta usmiljenja in kličemo na vas Gospodov blagoslov.

Vaši škofje