Več kot polovica starejših po vsem svetu nima dostopa do dolgotrajne oskrbe

Svet | 03.10.2015, 05:45

Mednarodna organizacija dela je ob nedavnem mednarodnem dnevu starejših objavila poročilo, v katerem opozarja, da več kot polovica starejših po vsem svetu nima dostopa do dolgotrajne oskrbe. Razmere, s katerimi se soočajo, obžaluje in jih tudi obsoja.

Približno 300 milijonov starejših od 65 let težko pride do dolgotrajne oskrbe, kadar jo potrebuje. Številka se povečuje. Mednarodna organizacija dela v poročilu ugotavlja, da večina držav ignorira to področje oziroma mu ne posveča zadostne pozornosti. Vse to se kaže v zelo nizkih javnih izdatkih za dolgotrajno oskrbo, ki v povprečju globalno znašajo manj kot deset odstotkov bruto domačega proizvoda. Velik del problema organizacija vidi v diskriminaciji in negativnem odnosu do starejših. Kot ocenjuje, gre za globalen fenomen, ki ima včasih celo zakonodajno podlago, kot so višji stroški nekaterih oblik zavarovanja za starejše.

V državah, ki dolgotrajno oskrbo zagotavljajo vsem starejšim, kot sta Japonska in Nemčija, živi le nekaj nad 5 odstotkov svetovnega prebivalstva. 48 odstotkom svetovnega prebivalstva po drugi strani zakonodaja v njihovih državah ne zagotavlja dolgotrajne oskrbe, še dobrih 46 odstotkov jih je iz pravice do takšne oskrbe izključenih zaradi zakonodaje, ki to pravico omejuje le na najrevnejše. V Afriki dostopa do dolgotrajne oskrbe nima celo več kot 90 odstotkov starejših.

A celo najbolj velikodušne evropske države za dolgotrajno oskrbo starejših porabijo le največ dva odstotka bruto domačega proizvoda, zato so celo v najbogatejših državah na svetu številni starejši prisiljeni do 100 odstotkov stroškov plačati iz svojih žepov.

Študija, ki jo je opravila Mednarodna organizacija dela, kaže tudi, da bi v svetu potrebovali dodatnih 13,6 milijona zdravstvenih delavcev, da bi lahko zadostili vsem potrebam starejših. Ta primanjkljaj večinoma nadomestijo ženske, ki so pogosto prisiljene preiti na skrajšan delovni čas v službi, da lahko skrbijo za starejše sorodnike. Da je sistem poln pasti, opozarja ena od avtoric poročila Xenia Scheil-Adlung. "Družinski člani ne morejo zagotoviti strokovne oskrbe, opuščajo svojo kariero, izgubljajo dohodek in nimajo nikakršne socialne zaščite, če zbolijo, ne dobijo ničesar."

Namesto da države skrbijo stroški oskrbe starejših, bi morale razumeti, da je širitev dolgotrajne oskrbe v njihovem interesu. Ob tem poročilo omenja možnost ustvarjanja novih delovnih mest.