IMF: Pokojnine in socialni transferji največji izziv za vzdržnost slovenskih javnih financ

Slovenija | 08.10.2015, 13:51 Andrej Šinko

Pokojnine in socialni transferji so največji izziv za vzdržnost slovenskih javnih financ v prihodnosti, ugotavlja misija Mednarodnega denarnega sklada, ki se je spomladi mudila v Sloveniji. Namen takratnega obiska je bila podpora pri pripravi pregleda učinkovitosti javne porabe. Poročilo poudarja tudi nekatere primere neučinkovite porabe na področju izobraževanja.

Strokovnjaki Mednarodnega denarnega sklada ugotavljajo, da je javnofinančni položaj Slovenije še vedno krhek in da terja dodatne ukrepe za uravnoteženje javnih financ, da bi Slovenija obrnila trend naraščanja javnega dolga. Ob tem dodajajo, da so bili javnofinančni ukrepi do zdaj večinoma osredotočeni na kratkoročne varčevalne ukrepe in splošne horizontalne reze porabe. Manjka pa celovitih strukturnih prilagoditev javne porabe, obenem pa pritisk raznih družbenih skupin na odpravo kriznih varčevalnih ukrepov narašča. V tej luči je po oceni strokovnjakov Mednarodnega denarnega sklada potrebna temeljita revizija javne porabe, ki se je v času krize, med letoma 2008 in 2013, povečala za pet odstotkov BDP. Ta rast naj bi bila predvsem posledica velikega padca BDP na eni strani ter rasti tekoče porabe namesto investicijskih odhodkov na drugi. V tem kontekstu poročilo opozarja na primerjalno razmeroma visoke plače v delu javnega sektorja ob nižjem deležu zaposlenih v javnem sektorju glede na povprečje Evropske unije.

V Sloveniji se največ izdatkov nameni za področja pokojnin in socialnih transferjev, zdravstva in izobraževanja. Ker se izdatki na omenjenih področjih v zadnjih letih še povečujejo, strokovnjaki predlagajo ukrepe na področju usklajevanja pokojnin, davčne obravnave pokojnin, ki naj bi bila preveč ugodna, dodatka za rekreacijo in omejevanja zgodnjega upokojevanja, ki je še vedno preveč razširjeno. Na področju socialnih transferjev je slika po mnenju strokovnjakov boljša, saj so ukrepi bolj ciljani. Stopnja revščine med prebivalci pod 65. letom starosti je tako primerjalno razmeroma nizka. Je pa zato, tudi zaradi zgodnjega upokojevanja in posledično nizkih pokojnin, razmeroma visoka pri starejših prebivalcih. Javna poraba za izobraževanje je četrta najvišja po deležu BDP med članicami Evropske unije, levji delež te visoke uvrstitve pa odpade na osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje. Strokovnjaki poudarjajo, da največjo breme predstavlja masa za plače, zato predlagajo optimizacijo mreže šol in povečanje efektivnega dela učiteljev v učilnicah.