Ljubljana, torek, 22. oktober 2019, 05:46

Svetost med nami

0:00
0:00
p. Robin Schweiger
Foto © ARO

"Sinoda nam prinaša veliko več, kot pa le odgovor na vprašanje, ali bodo smeli ločeni zakonci v novih civilnih zvezah ob določenih dogodkih prejeti zakramente."

Kar nekaj dogodkov se je odvijalo v tem mesecu, ki nam daje upanje za lepšo Cerkev in boljši svet - tako doma, kot v svetu.

Pretekli mesec – natančneje od 24. septembra do 3. oktobra je bil v RS že 7. socialni teden z naslovom V iskanju dialoga. Okoli 1500 udeležencev je sodelovalo pri več kot 45 dogodkih po celi Sloveniji in tudi v zamejstvu. Zaključni seminar v Celju je bila lepa priložnost, da pogledamo, kakšno je stanje civilne družbe v Sloveniji in tudi kako ter koliko je povezana katoliška civilna družba. Še veliko bo potrebno postoriti, da bo civilna družba še bolj zaživela v Sloveniji. Sicer pa je socialni teden dobra platforma, ki omogoča posamezniku, da se usposablja in povezuje posameznike ter civilnodružbene akterje. Bog daj, da bi se še več akterjev odločilo pripraviti lokalni dogodek ob prihodnjem socialnem tednu. S tem se bo delovanje civilne družbe še bolj razširilo in poglobilo.

V Rimu je ta mesec potekala sinoda o družini, na kateri je sodelovalo 270 sinodalnih očetov in tudi nekaj laikov in laikinj. Skupaj so razpravljali o različnih izzivih, s katerimi se sooča današnja družina. Celotna sinoda je bilo bogato dogajanje, bolj proces, kot dogodek.

Papež je spregovoril na sinodi o pomembni temi, namreč o sinodalnosti in dejal: „Sinodalnost je sestavna razsežnost Cerkve in daje najustreznejši okvir za razumevanje hierarhičnega poslanstva. Če vemo, da sta Cerkev in sinoda sinonima, potem tudi razumemo, da znotraj nje nihče ne more biti 'povišan' nad druge. Nasprotno, v Cerkvi je nujno, da se nekdo 'spusti' in služi bratom na poti“, je dejal papež, ki je tudi prepričan, da kljub temu, da je Jezus osnoval Cerkev tako, da je na njen vrh postavil apostolski zbor, katerega 'skala' je apostol Peter, se v Cerkvi, ki je kot narobe obrnjena piramida, vrh nahaja spodaj. „Zato se tisti, ki predstavljajo avtoriteto, imenujejo služabniki, saj so med vsemi najmanjši. Petrov naslednik pa ni drugega kot služabnik Božjih služabnikov“, je dejal in dodal: „Tega nikoli ne pozabimo! Za Jezusove učence včeraj, danes in jutri je edina avtoriteta avtoriteta služenja, edina oblast je oblast križa“.

In v čem bo uspeh sinode? Škof iz Parme Enrico Solmi, ki je pred škofovskim imenovanjem 20 let delal v družinski pastorali, je poudaril, da se bo uspeh presojal po tem, ali bo sinoda vnašala le kozmetične popravke, ali pa bo res znala vplivati na Cerkev ter bo končno družino znova postavila na tisto mesto, ki ji v Cerkvi pripada in to je dar, ki ga družina predstavlja za Cerkev. „Upam, da bo to vplivalo na naše narode, ki sistematično pozabljajo na družino,“ je poudaril. Po njegovih besedah naj bi družina prevzela vlogo vodstvenega služenja, ki jo je že prevzela s svojim načinom uresničevanja besed pastirjev in teologov.

Sinoda nam prinaša veliko več, kot pa le odgovor na vprašanje, ali bodo smeli ločeni zakonci v novih civilnih zvezah ob določenih dogodkih prejeti zakramente. Spodbuja nas k pozitivnemu pogledu na zakon in družino; spodbuja nas k občudovanju lepote spolnosti, ki so jo sinodalni očetje znova primerjali s Kristusovim podarjanjem v zakramentu evharistije. Spodbuja nas k odprtosti do vsakega človeka, kot je dejal papež: nikoli ne zapirajmo vrat Cerkve. Spodbuja nas k bolj zavzeti podpori mladim in spremljanju parov na poti priprave na zakon. Kako naj se odločijo za neko pot, če pa je sploh ne poznajo?

Nadškof iz Los Angelesa msgr. Horacio Gomez je povedal, je bila sinoda čudovita izkušnja, ker so prisluhnili različnim pogledom, hkrati pa bili v edinosti. Poudaril je poslanstvo družine prinašanja evangelija v sodobno družbo. Želel pa bi si, da bi lahko več časa namenili problemom družin, kot so migracije, ekonomske težave, kako doseči več ljudi z izobraževanjem. Upa, da se bo temu posvetil tudi sklepni dokument.

Bog daj, da bi ta sinoda obrodila obilo sadov v lokalnih Cerkvah – tudi na Slovenskem.

V Slovenijo je prišel drugi val beguncev, ki so prišli iz Hrvaške in preko Slovenije želijo priti v Avstrijo in potem v Nemčijo. Težko je bilo vsem ustreči, a so po svojih najboljših močeh vsi najbolje delali – tako policija kakor tudi predstavniki nevladnih organizacij in drugih humanitarnih organizacij. Kar težko je gledati vse to reko ljudi, ki želijo iti v boljše življenje. Zapustili so svojo državo v vojni in se odločili za varno življenje v Evropi. Sprejmimo jih kot brate in sestre na poti.

Za konec pa še to:

Ta mesec sem opravil tudi svoje osemdnevne duhovne vaje v uršulinskem samostanu Hiši kruha v Svetem duhu pri Škofji loki. Bil je milostni čas, saj sem se temeljito srečal s seboj in z Bogom. Premišljeval sem predvsem ob dogodku spremenjenja na gori. To je bil milostni trenutek za tri učence Petra, Jakoba, in Janeza, saj so se srečali z poveličanem Jezusom. Utrdil jih je v veri, da bodo lažje prenašali trpljenje in smrt njihovega Odrešenika. Veliko sem molil tudi za Slovenijo in tudi za svet, da bi bil boljši, pravičnejši in zato lepši.

Naj nas utrdi tudi ta zavest, da je naš zadnji cilj pri Bogu, ko bomo praznovali bližajoči se praznik vseh svetih. Svetost je naš pomemben cilj. Prizadevajmo si, da naj bo več svetosti med nami – tako bo tudi Cerkev lepša in svet boljši.

Ne spreglejte: