Palestinci se ne nameravajo več držati dogovora iz Osla
Svet | 01.10.2015, 14:49
Sredin del splošne razprave Generalne skupščine Združenih narodov je med drugim zaznamoval govor palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Sporočil je, da se Palestinci ne bodo več držali mirovnega dogovora, sklenjenega leta 1993 v norveškem Oslu. Kaj točno njegove besede pomenijo, še ni povsem jasno. Državljanska vojna je četrt stoletja bremenila Šrilanko. Da za svetlo prihodnost potrebuje spravo, je poudaril njen predsednik Maithripala Sirisena. Ob robu zasedanja v New Yorku je generalni sekretar svetovne organizacije Ban Ki Mun organiziral tudi posebno srečanje na visoki ravni - v ospredju je bila migrantska kriza v Evropi.
Sporazum iz Osla, ki naj bi Palestincem prinesel lastno državo in Izraelu mir, po nekaterih ocenah že dolgo velja za bolj ali manj mrtvega. Abas je poudaril, da ga Izrael stalno krši, tako Palestinci zdaj ne bodo edini, ki se ga ne bodo držali. "Zato razglašamo, da se ne čutimo več zavezani temu dogovoru. Izrael mora prevzeti odgovornost, ki jo ima kot okupacijska sila."
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je Abasove besede označil kot zavajajoče, prepričan je, da gre za podpihovanje sovraštva in uničenja na Bližnjem vzhodu. Obenem je Abasu očital, da njegovo zavračanje neposrednih pogajanj z Izraelom dokazuje, da si v resnici ne želi mirne rešitve. Kaj pomeni tokratna Abasova najava, je težko reči, ni namreč jasno, ali se Palestinci v celoti odpovedujejo dogovoru. Vsekakor bi lahko to imelo daljnosežne posledice in pomenilo hud udarec za mirovni proces na Bližnjem vzhodu.
Da spravo nujno potrebuje tudi Šrilanka, je v svojem govoru ocenil njen predsednik. Država namreč še okreva po dolgoletni vojni med Singalci in Tamili, ki je zahtevala približno 70 tisoč življenj. Končala se je maja 2009. "Naša nova vizija za državo vključuje doseganje dveh ciljev: trajnostnega razvoja in sprave. Želimo pošteno opraviti s preteklostjo in zgraditi moderno Šrilanko. Nujno je, da ubere nov družbeni, gospodarski in politični pristop, da se bo lahko soočila z izzivi 21. stoletja."
Trenutni izziv Evrope pa je migrantska kriza, ki se ji tudi razpravljavci v New Yorku ne morejo izogniti. Tisti, ki so sodelovali na posebnem dogodku na to temo, med njimi je bil slovenski premier, so se večinoma zavzeli za večje sodelovanje in delitev bremena. Plat zvona je najglasneje bil madžarski premier Viktor Orban, ki je dejal, da se bo Evropa destabilizirala, če se bo zdajšnji val migrantov nadaljeval. Zahteval je svetovne kvote za njihov sprejem, saj jih Evropa sama po njegovem ne bo prenesla. Ban Ki Mun je medtem pozval države, naj ne gradijo zidov ali izkoriščajo strahu pred migranti. V Evropo je letos prišlo 521.000 ljudi, od njih več kot polovica iz Sirije. Na poti je umrlo približno 3.000 ljudi.
