Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Jakob ČukJakob Čuk
Alen SalihovićAlen Salihović
Štefan Domej (foto: novice.at)
Štefan Domej

Slovenske zamejske kmetijske organizacije, njihovo delovanje in povezanost v AGRASLOMAK

Slovenci po svetu | 24.08.2015, 14:11 Matjaž Merljak

O slovenskih zamejskih kmetijskih organizacijah, njihovem delovanju in povezanosti v AGRASLOMAK je na Vseslovenskem srečanju v državnem zboru spregovoril predsednik Skupnosti južno koriških kmetic in kmetov, Štefan Domej.

Spoštovani gospod predsednik, dragi poslanci, poslanke, dragi prijatelji od blizu in daleč.

Vesel sem, da smem enkrat tukaj reči par besed v slovenskem parlamentu. Že kot študent sem študiral od 1976 do 1982 v Ljubljani, sem bil nekajkrat zraven še v starem parlamentu, ko so vabili zamejske organizacije tukaj sem in nekako je zdaj preteklo zelo veliko let in mi v zamejstvu smo zelo povezani in tudi ponosni na našo matico, da jo imamo, vemo pa kako oblikujemo, kot je rekel gospod Pavšič, prihodnost za nas vse Slovence tukaj, v bodoče še en velik izziv. Sam prihajam in Rinkol pri Pliberku, sem kmet, doma kmetujem na eni prašičerejski kmetiji in sem v bistvu že takrat, ko sem bil v Ljubljani tudi potem bil vključen v to nastajanje tudi slovenske države, tudi sodelovanja z nastajanjem Slovenske kmečke zveze in tudi vseskozi tudi naše Slovenske kmečke organizacije na Koroškem.

Predstavljam skupaj s Francem Jožefom Smrtnikom in Marinko Mader-Čertou Skupnost južno koroških kmetov v Koroškem kmečkem parlamentu. Sam že skoraj 30 let, tako da je ta povezanost tudi z matico vseskozi bila tudi nekaj prisrčnega in ena srčna zadeva zame. Nam je uspelo, to danes je tudi moja tema tega nastopa pred leti in sicer leta 2013 na pobudo tudi Ministrstva za kmetijstvo in dolgoletnem dogovarjanju ustvariti tukaj eno novo platformo, tako zvano povezovanje slovenskih kmečkih organizacij AGROSLOMAK v Sloveniji in jaz mislim, da je to tudi en mejnik za vse naše kmečke zamejske organizacije, tako za kmečko zvezo v Trstu in na Goriškem, tako tudi za razvojno agencijo slovenske krajine v pokrajini in navsezadnje tudi za naše prijatelje iz kmečke izobraževalne skupnosti Gorski Kotar, ki so med tem sedaj postali naši veliki prijatelji tudi. Danes so tudi predstavniki vseh teh kmečkih organizacij tukaj zbrani in naš namen je se strokovno povezovati, izmenjati tudi probleme, ki jih imamo, redno srečavati in tudi v odnosu do matice, skupno nastopati.

Na Koroškem je tako, da politično zastopstvo kmetov ima Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov, tam kandidiramo v Kmetijsko zbornico na področju izobraževanja in šolanja, pa seveda imamo našo kmečko izobraževalno skupnost, strojne krožke, potem razne druge naše kmečke iniciative in navsezadnje tudi slovensko zadružništvo, ki je organizirano v okviru naših posojilnic Zveze banke, tudi blagovnih zadrug zunaj po naših občinah.

Kaj so pogoji danes za enega, ki kmetuje na lastni slovenski zemlji, ker na lastni slovenski zemlji kmetovati pomeni to, da ohraniš tudi svoj življenjski prostor, ker so Slovenci tudi v zamejstvu vedno stoletja živeli in to je na eni strani ohraniti ta teritorij, tam ohraniti tudi identiteto in tisto, kar smo. Zato je desetletje dolg boj bil vedno na Tržaškem in Goriškem, ki so izpostavljeni tam še večjemu urbanemu pritiski s strani Trsta in tudi Gorice, to sem jaz že desetletja vedno spremljal, kadar sem prišel dol k vam in to se tudi vidi. Isto do neke mere se pa dogaja tudi na Koroškem, kajti znotraj kmetijstva imamo prav tako tudi v našem zamejstvu iste strukturne spremembe, kot v globalnem vidiku kmetijstva v Evropi ali pa na sploh.

In zato je zelo važno, da mi držimo naše družine na naših kmetijah, čeprav niso danes več v tisti primarni čisto obliki kot kmetje, ko so bili v glavnem oskrbovalci hrane ali pa je družina preživela iz roda v rod preko stoletij, temveč danes v veliki meri podjetniki, potem tudi tisti, ki se pač gibljejo na tistem področju, kjer so specializirani z uspehom, skupaj z drugimi kmeti. Rekel bi, da imamo veliko, kljub temu veliko zelo uspešnih kmetov v slovenskem zamejstvu, ki kljubujejo tudi tem trendom in tudi z velikim uspehom tudi kmetujejo kot samostojni podjetniki. Važno pa je v bodoče, kako ohranimo to identiteto je pa primarno področje izobraževanja, šolanja in tudi povezovanja, če hočemo ostati kot Slovenci za našo kmečko mladino, da se tudi povezujejo s Slovenijo ali pa tudi z drugimi kmeti v zamejstvu. In tukaj, mislim, se kar veliko dogaja, tako da vidim jaz tukaj prihodnost naš izziv tudi, našo nalogo, da v bodoče enostavno še bolj poskrbimo tudi za to stalno izmenjavo s strokovnimi organizacijami.

Dobro sodelujemo tudi na področju interesnih zastopstev in raznih strokovnih institucij, kmetijsko zbornico, inštituti, fakultete in tudi kmetijske šole s strokovnimi službami. Mislim, da smo tukaj tudi po zaslugi ustanovitve te naše nove platforme AGROSLOMAK nekaj ustvarili, na kar se da graditi. Jaz bi se prav zaradi tega tudi iskreno zahvalil kmetijskemu ministru in tudi vsem kmetijskim ministrom, ki so to našo pobudo vedno podpirali in predvsem tudi Vladimirju Čeligoju, ki je za to v okviru Ministrstva za kmetijstvo pristojen, ki je za njega tudi ena srčna zadeva, da ima to koordinacijo bi rekel na skrbi.

Kot manjšinec in nekdo, ki živi tudi ob meji, tam v Pliberku, pa seveda celoten podeželjski prostor ne pokrivajo več kmetje kot nekdaj, nekdaj je bilo to tako. Ampak danes zelo veliko prebivalstva hodi v druge poklice, je tam zaposlenih, zelo veliko jih pa živi še na kmečkih posestvih in na teh gospodinjstvih in v veliki meri imam pa ta občutek, da se v teh strukturno šibkih območjih ob celi slovenski meji, v veliki meri tudi ti prostori praznijo, imamo velik odliv tudi mladine in staranje populacije in zato mislim, bi mogli, pobud teh je tako ali tako že veliko, ampak ob meji med občinami, tudi na oni strani meje še bolj tesno sodelovati. Ker tukaj se gre tudi za eno strukturno nerazvito območje na slovenski strani, na primer celotno območje Karavank ali pa tudi kanalske doline Krasa in tako naprej. Tako, da mislim, da je tukaj velik izziv tudi bodoče politike tukaj iz te hiše in tudi v povezovanju z projekti znotraj Evropske unije.

In, če tako plakativno rečem, Ljubljana se mora bolj zavedati tudi svojega poslanstva, ki ga je imela včasih tudi v monarhiji, ko je bila center teh mest Celovca, Trsta, Gorice ali pa Maribora, da več izžareva, da več izžareva in da tudi gleda na to območje, kot svoje območje, tudi glede investicij in tudi drugih aktivitet in mislim, da se tukaj gre v veliki meri tako za delovna mesta, za mlade in za naslednje rodove in zelo važne so tukaj tudi bi rekel te prometne povezave, kako hitro prideš čez Karavanke ali pa mimo njih in kdaj bo na primer v Pliberku imamo tam eno močno industrijsko regijo Mežiško dolino, ki je pa skoraj, ne bi rekel, da je nedostopna, ampak težko dostopna tudi do Ljubljane, čeprav ni to kaka velika razdalja in tukaj mislim, da bi bila tako zvana tretja prometna os, tudi zelo važna za celotno južno koroško regijo, za katero se jaz tudi osebno zavzemam in prosim enostavno, da je to tudi prioriteta, tudi v slovenski politiki, da se to doseže. Seveda bi rekel, da so ti Interreg projekti, novo programsko periodo je že prej bilo rečeno, se bodo sedaj odpirali in da je tukaj treba enostavno gledati, da z vsemi Slovenci, ki so tudi danes tukaj zastopani, se čim več tega "know how" bi rekel v to investira in da se tukaj čim več doseže, da se Slovenci, prej je bila izražena ta beseda kroženje možganov, da se do dejansko tudi dogaja.

Mi veliko podpiramo to izmenjavo naše kmečke mladine, študentov, v povezovanju s prakso, tudi na onstran meje, prav tako pa je tudi zelo važno, študij v matici v Sloveniji, če je nekdo bil 5, 6 let tudi kot zamejec tukaj v Ljubljani ima potem čisto drugo gledanje na Slovenijo in na to, od koder prihaja in kam gre. V tem smislu bi se zahvalil še enkrat. Jaz mislim, da mi kmetje veliko prispevamo za identiteto podeželjskega prostora, tako v Sloveniji kot tudi v zamejstvu in da naj se tudi slovenska javnost in vsi potrošniki bi rekel, tega tudi zavedajo in da mimo kmetov ne pelje nobena pot, tako plakativno rečeno in da ima kmetijstvo tudi glede na globalne zadeve, ki se dogajajo okoli nas eno prihodnost in bodočnost in poslužujmo se domačih kmečkih produktov, tako iz Slovenije kot tudi iz zamejstva in vedimo, od kje je ta sledljivost teh produktov in za tem so tudi domače kmečke družine. Hvala lepa.

(iz magnetograma državnega zbora)

Slovenci po svetu, Oddaje
Dr. Gabriel Kavčič (photo: Rok Mihevc) Dr. Gabriel Kavčič (photo: Rok Mihevc)

Hud cinizem

Predvidoma v prihodnjem tednu bo znano, kdaj bomo odločali o treh posvetovalnih referendumih, med katerimi bo tudi posvetovalni referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Moralni ...

Peter Jančič (photo: STA) Peter Jančič (photo: STA)

Natikanje nagobčnika drugače mislečim

Spletni portal tednika Družina poroča, da je raziskovalec spolne vzgoje v šoli ter diplomirani mikrobiolog Tim Prezelj tožil novinarja Roka Blažiča zaradi sklopa objavljenih prispevkov o teoriji ...

Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič) Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič)

Boga bodo vzeli zares!

Na Brezjah je bilo popoldne srečanje družin ljubljanske nadškofije. Geslo srečanja je bilo »Vzemi Boga zares!«. Srečanje so sklenili ob 16. uri s sveto mašo, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore.

Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay) Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay)

Zakaj je dobro kupovati obutev popoldne?

Vida Ozis je ustanoviteljica blagovne znamke AN.NIKA, je direktorica Centra medicinske pedikure, razvila je medicinsko sponko - vse ostale, ki so prisotne na domačem trgu, so iz uvoza. Večina si ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...