Zlatega telovadca Saša Bertonclja smo gostili v športni oddaji

| 21.07.2015, 16:42 Mateja Feltrin Novljan

Če bi podeljevali odličja za najbolj prijaznega in nasmejanega športnika, bi bil v boju za zlato zagotovo tudi telovadec Sašo Bertoncelj, ki smo ga gostili v naši športni oddaji. Strnil je vtise s prvih evropskih iger, ki so se, zaradi njegove zlate medalje, v zgodovino slovenskega športa zapisale z zlatimi črkami: „Na prvih evropskih igrah sem osvojil prvo slovensko zlato medaljo in to je res nekaj posebnega. Zame je bil to lep zaključek sezone, ki ni bila tako dobra, kot bi si jo sam želel.“ Sašo je športnik, ki ostaja na realnih tleh, saj ve, da njegove visoke cilje, to sta odličji s svetovnega prvenstva in olimpijskih iger, lahko prepreči drobna napaka, saj na koncu odločajo sodniške ocene: „Na žalost to ni šport na čas, da bi skočil v vodo ali se postavil na start, pretekel ciljno črto, videl čas in si rekel: Evo, to je to.“

Kaj je Sašo Bertoncelj razmišljal med tekmo na prvih evropskih igrah, ko so njegovi tekmeci eden za drugim padali z orodja: „Tekma ni bila lahka. Tudi sam se vprašaš, kaj je danes narobe, kakšna tekma je to. Po takih padcih, napakah pri prejšnjih tekmovalcih se moraš zbrati in narediti vajo. Poskušam se osredotočiti na svojo vajo in ne razmišljam o tem, kaj nekdo pred mano dela. Je pa težko. Potem te po tekmi malo prevzamejo čustva.“

Prve evropske igre so v nekaterih medijih naletele na manj pozornosti, kot bi si jih zaslužile. Sašo Bertoncelj to pripisuje slabši udeležbi pri nekaterih športih, toda to ni opravičilo: „Nekateri novinarji niso znali povedati, da je bila v gimnastiki udeležba vrhunska, judo je imelo evropsko prvenstvo. Toda te igre so v povojih, se začenjajo in ne moremo jih gledati globalno. Potrebno pa je povedati, kje je močna konkurenca. Vsekakor pa je igre treba podpreti in povedati, da smo najboljši v Evropi.“

Športniki se borijo za uspeh, kljub temu jim kdaj spodleti in ko jim, se najde veliko nesramnih komentatorje in „komentatorjev“. Kako Sašo Bertoncelj opravi s tem, sploh bere komentarje pod članki? „Preberem si, gane pa me ne, „pravi Sašo in doda: „To bolj gane mojo družino, mojo drago, ker jim ni vseeno, pa si včasih kaj slabega preberejo in si mislijo, kaj je ljudem tega treba. Jaz sem se sprijaznil, da sem medijsko izpostavljen, da imajo ljudje do mena določena pričakovanja. Če jim ne ustrezaš, bodo to tudi na skrivaj povedali. Moti pa me, sicer nisem iz ekipnega športa, da ko športniki ekipnih športov zmagajo, rečejo: pa smo zmagali, kadar slabo igrajo, pa rečejo: glej jih, kako so bili slabi. A zdaj pa nismo bili skupaj slabi? To me zelo moti.“

Po zlatem uspehu si je Sašo vzel le nekaj dni oddiha, sicer pa poletje preživlja delovno in v pripravah na uresničitev zastavljenih ciljev.