Ljubljana, sreda, 16. oktober 2019, 20:08

Marko Jerina je prostovoljec pri JRS

P. Robin Schweiger in Marko Jerina
Foto © Matjaž Merljak

"Ob teh obiskih se je spremenil moj odnos do tujcev, ki je na TV prikazan zelo neosebno, zdaj pa stvari vidi drugače."

V julijski, že 191. oddaji Gradimo odprto družbo, je bil gost Marko Jerina, ki je prostovoljec pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije JRS. Z njim smo se pogovorili o njegovem prostovoljnem delu pri JRS. V oddaji ste lahko slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz  domovine in tujine.

Marko Jerina je za prostovoljstvo pri JRS izvedel iz oglasa, je pa že prej sodeloval kot prostovoljec v zaporih in ga je zanimalo to področje. V minulem akademskem letu je vsakih 14 dni obiskoval Center za tujce, ki je v Postojni in se tam družil z ljudmi ter bil na voljo za pogovor s tistimi, ki so to želeli. Povedal je, da je v njih slišali veliko stisk in težav beguncev. Ob tem je razmišljal, zakaj mora nekdo, ki se ne rodi v Sloveniji, živeti v povsem drugačnih pogojih, kot če bi se rodil v Sloveniji.

Odnos uslužbencev v Centru za tujce do njega in drugih prostovoljcev JRS je ocenil kot korekten. Imel je občutek, da so bili veseli njegovih obiskov in so v stikih z begunci tudi sodelovali.

Se pa je ob tem spremenili njegov odnos do tujcev. Na televiziji je prikazan zgolj neosebni vidik, po teh osebnih stikih pa stvari vidi drugače.

Dodal je še, da je v teh obiskih daroval je svoj čas in pozornost, dobil pa mnogo več: veliko izkušenj in spoznanj. Zato to izkušnjo priporoča tudi drugim mladim, ki jih delo z begunci zanima.


Novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine. 

Medversko bogoslužje na Malti

V sredo, 24. junija, je bilo v mestu Valletta medversko bogoslužje, v katerem so se spomnili vseh tistih, ki so utonili na poti čez sredozemsko morje, iščoč varnost in nov začetek življenja v Evropi.

Po medverskem bogoslužju so bili predstavniki verskih skupnosti in tudi nevladnih organizacij povabljeni, da so odšli na malteški vojaški čoln. Iz tega čolna so v znak solidarnosti s skoraj 2000 letos utopljenimi v morju vrgli v morje šopke rož.

Zid na srbsko-madžarski meji

Madžarska je začela graditi štiri metre visoko in 175 km dolgo ograje med Madžarsko in Srbijo, da bi ustavila naval beguncev v državo. Srbski premier Aleksander Vučić je dejal, da to ni rešitev, Evropska unija pa je nad načrti zadržana.

Kritike so prišle tudi od komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Nilsa Muižnieksa, ki je načrt Madžarske označil za "nepremišljenega".

Evropska komisija medtem meni, da postavljanje ograj za zajezitev navala migrantov ni učinkovit način spopadanja s tem problemom. Kot je dejala njena tiskovna predstavnica, bi morale države članice uporabiti "alternativne ukrepe". "Države članice imajo dolžnost upravljati svoje meje, na njih je, da zagotovijo, da so njihove zunanje meje zavarovane," je dejala Natasha Bertaud. A kot je dodala, mora biti kakršenkoli ukrep "v skladu z evropsko zakonodajo in mednarodnimi obvezami". Med temi je tudi mednarodna obveza EU, da ne bo zavračala migrantov, ki iščejo azil. "Šele nedavno smo v Evropi podrli zidove, ne bi jih smeli na novo postavljati," je dodala.

Število beguncev in prosilcev za azil, ki prečkajo mejo z Madžarsko, se je letos zvišalo. Po podatkih madžarske vlade je letos prišlo na Madžarsko 54.000 beguncev, v istem obdobju lani pa 43.000. Samo januarja letos je policija naštela 10.000 nezakonitih prehodov meje.

Madžarska je nedavno zanetila veliko neodobravanja mednarodne skupnosti s protipriseljensko kampanjo, ko je objavila velike plakate, na katerih je pisalo: "Če boste prišli na Madžarsko, ne jemljite dela Madžarov!" Kot odziv na to kampanjo so Združeni narodi objavili svojo kampanjo, v kateri so osvetlili pozitivne primere beguncev, ki so se integrirali v družbo.

Sprejem novih beguncev v RS

Slovenski premier Miro Cerar je 9. julija izjavil, da v Sloveniji še ni dokončne odločitve o številu beguncev, ki ji bo sprejela v okviru evropske sheme. Kot je pojasnil, bi jih po najnovejšem luksemburškem predlogu, ki je sedaj na mizi in v razpravi, po določenih kriterijih sprejela nekje med 250 do 300.

Udeležba na okrogli mizi

V ponedeljek, 22. junija 2015, se je direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, dr. Robin  Schweiger, udeležil okrogle mize z naslovom »Solidarnost med etiko in politiko«, ki jo je pripravil Inštitut Janeza Evangelista Kreka. Tema je bila trenutna begunska situacija v Sloveniji in v Evropi.

V svojem nagovoru je najprej predstavil delo in poslanstvo nevladne organizacije Jezuitskega združenja za begunce Slovenije v službi prosilcem za mednarodno zaščito v Azilnem domu, tujcem v Centru za tujce ter beguncem, ki so že prijeli status begunca. Poudaril je tudi pomembnost, da imamo pozitivni odnos do teh ljudi, saj zapuščajo svoje dežele, ki so v vojaških konfliktih.

Sledila je živahna razprava o življenju teh ljudi v Republiki Sloveniji in ob vprašanju kvot beguncev, ki bi jih morala naša država sprejeti.


Zahvaljujemo se vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije:  Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem, tujcem in prosilcem za mednarodno zaščito.

Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na tel. 01/430-00-58 ali na mobilno številko urada 031/636-964. Veseli bodo vaše pomoči.

Obenem ste lepo vabljeni k poslušanju naslednje oddaje, ki bo v nedeljo, 16. avgusta 2015.

Ne spreglejte: