Ljubljana, sreda, 16. oktober 2019, 19:35

O dnevu begnca tudi v oddaji GOD

JRS, logo
Foto © jrs.rkc.si

"Potrebno bo še marsikaj postoriti, da bi bila integracija v slovensko družbo lažja in zato bolj učinkovita."

Oddaja Gradimo odprto družbo GOD, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, je tokrat nosila zaporedno številko 190 in je potekala dan po svetovnem dnevu begunca. Namesto rednega pogovora smo poslušali aktualen komentar o begunski tematiki, slišali ste lahko tudi nekaj aktualnih novic.

V mesecu juniju – natančneje za svetovni dan beguncev, ki smo ga praznovali včeraj, 20. junija,  – se veliko piše in govori o beguncih, predvsem o njihovih pravicah, težavah, problemih, skratka izzivih, s katerimi se soočajo begunci na poti v novo deželo ali so že v novi deželi. Pa tudi kakšna pozitivna zgodba se najde, kjer pokažejo, kako so se begunci že integrirali v družbo. 

Letos se je v zadnjih tednih veliko govorilo o kvotah, ki naj bi jih sprejele članice Evropski unije. Grčija in Italija se soočata z mnogoštevilnimi begunci in same ne moreta nositi več tega bremena. Npr Italija je v začetku meseca in to samo od četrtka do nedelje rešila več kot 5.500 prebežnikov. V obsežni reševalni akciji so na enem od napihljivih čolnov odkrili 17 trupel. In še prihajajo ladje polne ljudi na otok Lampedusa, ki so vstopna vrata v Unijo in to iz Libije, kjer vemo, da so razmere kaotične po padcu režima polkovnika Gadafija.

Na pomoč je Italiji in Grčiji priskočila Evropska komisija, ki bo zagotovila, da naj bi po določeni shemi vsaka evropska država sprejela določeno število beguncev. Vse v duhu solidarnosti in delitvi bremen. 78. člen pogodbe EU, ki v primeru izrednih razmer zaradi nenadnega pritoka tretjih državljanov omogoča uvedbo začasnih ukrepov v pomoč najbolj obremenjenim članicam, je pravna podlaga za razporeditev prosilcev za azil, upravičenih do mednarodne zaščite.

In v Sloveniji? Slovenski premier je najprej govoril, da bo RS sprejela od 15 do 20 beguncev. Sedaj se govori – tako Bruselj, da naj bi v prihodnjih dveh letih iz Italije in Grčije preselili okoli 500 prosilcev za azil iz Sirije in Eritreje. In sicer 297 ljudi iz Italije in 198 iz Grčije. To pomeni, da bo na Slovenijo padel 1,24 odstotni delež ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, so prosilci za azil in so že v eni izmed držav Evropske unije. V okviru sheme za preselitev beguncev iz tretjih držav naj bi sprejela še približno 200. Tako da bi skupaj sprejeli 702 begunca. Številka, ki pomeni dosti več od začetne številke. Ta precej visoka številka zavezuje, da se moramo dobro pripraviti na sprejem novih beguncev. Članice bodo tudi iz Evropskega sklada za azil, migracije in integracijo prejele 6.000 evrov za vsakega človeka, ki ga bodo sprejele v sklopu te sheme.

Še ni gotovo, koliko prosilcev za azil bomo dejansko sprejeli v RS, saj je kar nekaj držav ki so proti kvotam, med njimi so Poljska, Francija, Velika Britanija, Španija, Madžarska, Slovaška in Estonija. Na preizkušnji je prav naša solidarnost z mnogimi brati in sestrami, ki so v še večji stiski, saj zapuščajo vojna področja in se ne morejo vrniti. Naj še spomnim, da konvencija ZN o statusu begunca pravi, da je begunec oseba, »ki pobegne iz matične države iz utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodne pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenemu političnemu prepričanju, in ki zaradi takšnega strahu ne more ali noče uživati zaščite te države ali se vanjo vrniti«. S to konvencijo so se države zavezale - med njimi tudi Slovenija, da bodo pomagale ljudem, ki bežijo pred različnimi grožnjami, preganjanji in si želijo miru.

Na preselitev sedaj čaka 40.000 ljudi od tega 24.000 iz Italije in 16.000 iz Grčije. To je približno 40 odstotkov vseh prosilcev za azil, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so lani vstopili v omenjeni državi.

V Sloveniji so se politiki bolj zadržano odzvali na najnovejše številke iz Bruslja. Slovenski premier Miro Cerar je spomnil na dogovor Evropskega sveta, da naj bi bilo sprejemanje beguncev prostovoljno. Zunanji minister Karl Erjavec pa meni, da je prav, da Slovenija v imenu solidarnosti sprejme določeno število beguncev. Poudaril je, da so konkretne številke v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve. Tu so pojasnili, da bodo predloge temeljito preučili ter pripravili stališča, ki bodo temeljila na upoštevanju zmožnosti Slovenije in ohranjanju ravni notranje varnosti države.

Gotovo pomembno vprašanje, ki prebuja veliko čustev ter tudi predsodkov je vprašanje integracije beguncev v slovensko družbo. Čeprav vsak begunec dobi oziroma ima osebni načrt integracije je velikokrat težka prav integracija v slovensko družbo, še zlasti dostop beguncev do stanovanj in predvsem zaposlitev. Tudi jezik je velik izziv za mnoge. Potrebno bo še marsikaj postoriti, da bi bila integracija v slovensko družbo lažja in zato bolj učinkovita.

Ta komentar bi sklenil z mislijo, da je pomembno vedeti, da so tisti, ki bodo prišli v našo državo, zapustili s težkim srcem svojo državo, ki je v vojni. Bodimo solidarni in jih sprejmimo z odprtimi srcem !

To je bil aktualen komentar dr. Robin Schweigerja, direktorja Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije ob letošnjem dnevu begunca z naslovom : Smo (še) solidarni?


 

Novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine 

Avstrija letos pričakuje rekordno število prošenj za azil

V letošnjem letu bi lahko Avstrija prejela okoli 70.000 prošenj za azil, kar bi bilo rekordno število v skoraj pol stoletja.

Doslej so na Dunaju predvidevali, da bodo letos prejeli okoli 50.000 prošenj za azil, a so zaradi številnih prošenj v preteklih tednih zdaj to številko revidirali.

V začetku meseca naj bi v Avstriji prejeli 1.781 prošenj za azil, pretekli mesec 6.240, v prvih petih mesecih letošnjega leta pa 20.620, kar je skoraj toliko kot v celotnem lanskem letu, ko so prejeli 28.000 prošenj za azil.

Glede na število prebivalcev sta bili Švedska in Avstrija pretekli mesec med evropskimi državami glavni destinaciji za prosilce za azil. V Avstrijo prihajajo predvsem migranti iz Sirije, Afganistana in Iraka.

Naj še spomnimo, da je rekordno število beguncev Avstrija sicer imela leta 1968, ko se je po zatrtju praške pomladi iz takratne Češkoslovaške v Avstrijo zateklo več kot 160.000 ljudi.

Policija pregnala migrante iz šotorskega naselja sredi Pariza

Francoska policija je iz začasnega šotorskega naselja z afriškimi migranti, ki je ob navalu beguncev v Evropo nastal pod mostom železnice na severu Pariza, odpeljala več sto ljudi.

Že ob koncu tedna so oblasti postavile opozorilne znake, s katerimi so pozvali migrante, naj v roku 48 ur zapustijo prizorišče. V šotorskem naselju, ki je pod mostom La Chappele kot začasno bivališče nastalo lani poleti, letos pa se je le še povečevalo, je bilo več kot 350 migrantov, večinoma iz Sudana, pa tudi Eritreje, Somalije in Egipta. Zjutraj pa so policisti prizorišče obkolili in ustavili bližnji promet.

Migranti, med katerimi so bili večinoma moški, a tudi nekaj družin, so čakali na vkrcanje na avtobuse, ki naj bi jih odpeljali v različna zatočišča na območju Pariza.

Glede na raziskavo med migranti, ki so jo mestne oblasti in združenja za begunce opravili med njimi, je 160 ljudi iz naselja želelo ostati v Franciji, medtem ko jih je okoli 200 nameravalo nadaljevati svojo pot naprej, večinoma v Veliko Britanijo in severne države.

Sodelovanje na dnevu prostovoljstva

Tudi letos je Jezuitsko združenje za begunce Slovenije sodelovalo v sklopu projekta »Človek za druge« na dnevu prostovoljstva, ki je bil v torek 9 . junija med 13. in 17.uro na Prešernovem trgu v Ljubljani. Mimoidočim, ki so se ustavili pri naši stojnici, smo imeli priložnost razložiti program »Človek za druge« z različnimi skupinami, kjer delujemo. Vsak pa je lahko dobil tudi bonbon v zahvalo za obisk.

Podelitev pohval in zahval za prostovoljno delo

V ponedeljek, 15. junija zvečer, je bila pri Sv. Jožefu v Ljubljani slovesna podelitev pohval in zahval prostovljcem in prostovoljkam za opravljeno prostovoljno delo v preteklem šolskem letu. Bilo je lepo srečanje, saj smo se prijetno družili in si izmenjali osebne izkušnje prostovoljnega dela v tem letu. Kdor je bil prvo leto prostovoljec je prejel pohvalo za preteklo leto. Tisti, ki so že opravili več let prostovoljno delo pa so prejeli zahvalo.


 

Zahvaljujemo se vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije: Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem, tujcem in prosilcem za mednarodno zaščito.

Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na tel. 01/430-00-58 ali na mobilno številko urada JRS Slovenije 031/636-964. Veseli bodo vaše pomoči.

Ne spreglejte: