Ljubljana, torek, 22. oktober 2019, 05:34

Nepal najbolj potrebuje hrano, vodo, zdravila, šotore

0:00
0:00
p. Robin Schweiger
Foto © ARO

"Mednarodno pomoč pa potrebuje Nepal takoj, saj bo kmalu prišlo monsunsko obdobje."

Gost majske oddaje Gradimo odprto družbo je bil p. dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije. Z njim smo se pogovarjali o trenutni begunski situaciji v Evropi, v azijski državi Nepal in Sloveniji.

P. Robin Schweiger, pred nekaj dnevi ste vrnili iz Nepala, ki ga je prizadel močan potres. Kakšno je stanje po potresu v tej državi pod Everestom?

Ja, 4. maja sem se vrnil iz trekinga v tej himalajski državi. Doživeli smo tudi katastrofalen potres 25. aprila, in sicer na enem pašniku na višini 4500 m. Potres je trajal precej dolgo - okoli 30 sekund in se je celo slišalo bučanje skal in plazov iz bližnjih gora. Imeli smo veliko srečo, da nismo bili na kakšnem goratem področju. Ta dolina, ki nas je peljala do baznega tabora Everesta, ni bila tako prizadeta. Deloma so bile hiše podrte ali pa razpokane. Problem vseh teh hiš je, da nimajo kakega veziva npr. betona, da bi skale skupaj držale, zato je tudi toliko hiš bilo poškodovanih. Prizadet je bil bazni tabor Everest, saj so se podrli seraki in zasuli bazni tabor. 18 ljudi je umrlo in precej je bilo ranjenih.

Npr. dolina Lagtang bliže glavnega mesta Katmandu je bila dosti bolj poškodovana, ker je bila bliže epicentru potresa. Zemeljski plaz je odnesel celo vas in pokopal pod seboj tudi precej turistom - okoli 300, so jih pogrešali.

Prizadeto je tudi glavno mesto Nepala Katmandu. Okoli četrt milijona ljudi se je izselilo na varno, tako da lahko govorimo o notranje razseljenih osebah. Strogi – moderni center Katmanduja je zdržal potres, periferija glavnega mesta pa je močno poškodovana.

Kaj potrebuje trenutno Nepal?

Najbolj potrebuje mednarodno pomoč v hrani, vodi, zdravilih in v šotorih. Ljudje se bojijo, da bi jih potres še prizadel. Bilo je kar nekaj močnih popotresnih sunkih, ki je še bolj prestrašil ljudi. Zato so ljudje preživeli noči in dneve v šotorih - tisti, ki so jih imeli.

Bo pa kar nekaj let potrebnih, da bodo odstranili posledice potresa. Nepal je turistična destinacija mnogih ljudi zaradi lepote gora in prijaznosti ljudi. Preden bodo ljudje spet na veliko obiskovali to deželo, bo potrebno kar nekaj časa, če ne nekaj let.

Mednarodno pomoč pa potrebuje Nepal takoj, saj bo kmalu prišlo monsunsko obdobje - in to konec maja.

P. dr. Robin Schweiger je spregovoril tudi o trenutni begunski situaciji v Evropi in Sloveniji, saj je bil marca v Bruslju na srečanju mreže Jezuitskih združenj za begunce v Evropi. Dejal je, da Evropa postaja vedno bolj trdnjava v katero je težko vstopiti in da se posamezne države znotraj Evropske unije na te zunanje pritiske odzivajo različno. Navedel je še, da Jezuitsko združenje za begunce sodeluje z nevladnimi organizacijami, vladnimi institucijami, navedel je tudi skupne projekte.


 

Novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine

Evropska unija za rešitev krize s prebežniki v Sredozemlju predlaga sistem kvot

Evropska komisija naj bi predstavila novo politiko glede beguncev, ki predvideva uvedbo kvot za vse članice EU-ja. Nekatere države predlog pozdravljajo, druge nad njim niso navdušene.

Združeni narodi menijo, da je samo letos Sredozemsko morje prečkalo že več kot 60.000 ljudi, večina jih je skušala Evropo doseči iz Libije, kjer kaos v državi tihotapcem omogoča, da delujejo nekaznovano. Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) so od januarja do maja letos našteli več kot 40.500 prošenj za azil, od tega 23.800 s Kosova, drugi prosilci pa so prišli iz Sirije, Iraka in Afganistana.

V Sredozemskem morju je letos umrlo več kot 1.800 prebežnikov, to je kar 20-krat več kot v istem obdobju lani, zato je Evropska unija pod velikim pritiskom, da mora ukrepati in zadeve urediti, vse več pa je pozivov k evropski solidarnosti pri reševanju vprašanja.

V Evropski uniji za zdaj velja, da je za oskrbo beguncev pristojna tista država, ki begunce sprejme. Zaradi izjemnega navala prebežnikov in ker se države ob Sredozemskem morju z valom beguncev ne morejo več spopadati same, naj bi Evropska komisija 13. maja predstavila nov predlog, na podlagi katerega naj bi uvedla kvote za vse članice Unije, kar pomeni, da bi vsaka od 28 držav članic morala sprejeti določeno število beguncev.

Kvote bi določili na podlagi več dejavnikov, upoštevali bi populacijo posamezne države, gospodarske dejavnike in število prosilcev za azil, ki jih je država že sprejela.

Predlog, ki ga bo komisija predstavila, predvideva tudi predlog organizacije zakonitih možnosti, s katerimi bi migranti lahko prišli do Evrope in se jim tako ne bi bilo treba obračati na tihotapce z ljudmi, ki begunce z obale Libije na nagnetenih plovilih pošiljajo na nevarno pot proti Evropi. Predloge komisije bodo morale potrditi vse države članice, o njih pa bodo na junijskem vrhu razpravljali tudi voditelji držav članic Unije.

Nova znamka

Na tiskovnem uradu Svetega sedeža je bila 11.maja predstavljena posebna filatelistična izdaja ob 150. obletnici ustanovitve italijanske obalne straže. Izdaja je nastala v spomin na obisk papeža Frančiška na Lampedusi leta 2013. Hkrati pa tudi kot zahvala obalne straže, ki je pri nastajanju znamk sodelovala, za papeževo zavzetost za reševanje beguncev. Celoten izkupiček od prodaje bo namenjen dobrodelnosti svetega očeta v odnosu do migrantov.

Na znamkah je prikazana podoba papeževega obiska na Lampedusi. Filatelistično izdajo pa hkrati spremlja še ena podoba, ki služi kot pripomoček za zapiranje pisem: to je stisk dveh rok, medtem ko prva rešuje drugo iz morskih valov.

Italijanska obalna straža je samo v letu 2014 rešila 42 tisoč oseb, ki so jih vojne in beda prisilile, da so se podale na pot preko Sredozemskega morja. Kot je na tiskovni konferenci povedal kapitan bojne ladje Filippo Marini, si za reševanje beguncev prizadevajo »na najboljši možni način: s sredstvi, zavzetostjo, žrtvami in predvsem z ljubeznijo do življenja drugega«.

Novi zakon o mednarodni zaščiti

Letos bo RS obravnavala novi zakon o mednarodni zaščiti. V ta namen so združile svoje moči različne nevladne organizacije, ki delajo na tem področju in dale tudi svoj prispevek k izboljšavam tega zakona. Upamo, da bo vladna stran upoštevala prispevke nevladnih organizacij za dobro prosilcev in prosilk za mednarodno zaščito.


 

Zahvaljujemo se vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije:  Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem, tujcem in prosilcem za mednarodno zaščito.

Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite JRS na tel. 01/430-00-58 ali na mobilno številko 031/636-964. Veseli bodo vaše pomoči!

Ne spreglejte: