Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Petra StoparPetra Stopar
Helena Škrlec (foto: ARO)
Helena Škrlec

Pregled domačih dogodkov od 15. do 22. maja 2015

Slovenija | 23.05.2015, 12:23

Spravna sveta maša na Brezjah ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne je bila eden osrednjih dogodkov tedna, ki je za nami. Ogromno prahu je dvignil primer zdravnika Ivana Radana. Policija ga je ovadila za več kaznivih dejanj, od tega umorov več nemočnih bolnikov, a ne le to, zgodba je odprla Pandorino skrinjico, ven so udarile nakopičene težave našega zdravstva. Parlament se je med drugim lotil zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Pod dobrotami slovenskih kmetij pa se ta konec tedna šibijo mize na že 26. razstavi, ki jo gosti minoritski samostan na Ptuju.

Cerkev

Cerkev v Sloveniji je s sveto mašo za vse žrtve medvojnega in povojnega nasilja zaznamovala 70. obletnico konca druge svetovne vojne. Bogoslužje pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah je prejšnjo soboto vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore kot zahvalo za konec vojne in prošnjo za mir. "Takoj, ko bi zapadli skušnjavi, da bi začeli slaviti zmago, bi začeli tudi deliti ljudi, ki so bili ne po svoji krivdi, in največkrat tudi ne po svoji odločitvi na tako različnih straneh. Takoj, ko bi začeli slaviti zmago, me strese mraz, ko z neznosno lahkostjo in neodgovornostjo lepimo etikete med ljudi in ene razglasimo za heroje in druge za izdajalce domovine. Res je, heroje potrebujejo režimi tega sveta, Bog pa, ki je edini gospodar in sodnik zgodovine, zmaguje z mučenci." Vzroke za začetek vojne morije nadškof Zore vidi v lažeh, ki jih navdihoval hudič. V nagovoru po evangeliju je med drugim ocenil, da je morda napočil čas, da si postavimo enako vprašanje, kot ga je Bog postavil Kajnu, potem ko je ta umoril svojega brata. Kot je opozoril, si ne moremo zatiskati oči pred vso resnico, saj nas bo po Jezusovi besedi resnica osvobodila. Ko je namreč del Evrope praznoval mir in svobodo, si je drugi del nadel črne rute in žaloval za pomorjenimi. Da bi dosegli mir in spravo, mora po njegovem vsak od nas biti graditelj miru ter delovati konkretno in usklajeno. Meni, da mir sloni na naši razumnosti in človečnosti. "Ogrožala pa ga bosta naše absolutno prepričanje v naš prav in naša nepremišljenost, najbolj pa takrat, kadar bodo ideologije pomembnejše od brata."

Predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Glavan, je v pogovoru za naš radio ocenil, da bi nekateri poboj domobrancev in civilnih žrtev po vojni še priznali, žrtev revolucije pa ne. "V tej nemoči preseči nasprotja, pozabiti krivice, jih odpustiti, se sedaj obračamo na Marijo, ki je mati vseh. Naj ona izprosi to pomiritev pri svojem Sinu, ki je molil za svoje preganjalce z besedami: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo." Škof Glavan je prepričan, da je sprava možna. "Ker sta revolucionarna stran in protirevolucionarna stran imeli pred očmi isti cilj - svobodno Slovenijo. Oba totalitarna sistema proti katerima so se eni in drugi borili, sta danes mrtva - vsaj tako pravijo. Nujna je torej sprava, ker je to zahteva Evangelija, in ker bi brez nje ostali ujetniki ranjenega spomina." Med udeleženci slovesnosti so bili predsednika vlade in državnega zbora Miro Cerar in Milan Brglez ter predsednika SDS in N.Si Janez Janša in Ljudmila Novak.

V naši krajevni Cerkvi je v preteklih dneh odmeval tudi nacionalni posvet o duhovniškem oblikovanju v Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. V kratkem bodo namreč potrjene prve smernice. Nadškof Zore je predstavil podobo duhovnika po dokumentu Pridite in poglejte. Ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar, ki je, tako kot sestra Štefka Klemen razgrnil konkretno stanje, je med drugim poudaril povezanost med bogoslovci in vodstvom. Stalni diakon Gregor Pavlič je na posvetu spregovoril o podobi duhovnika, kot ga vidijo verniki, rektor Roman Starc rezultate ankete o duhovniškem oblikovanju, spiritual Vlado Bizjak pa je spregovoril o perspektivah za prihodnost.

Politika in gospodarstvo

Našo največjo bolnišnico, ljubljanski klinični center, je zamajal primer nekdanjega zdravnika nevrološke klinike, ki naj bi s smrtonosno mešanico infuzije umoril več bolnikov. Kljub pritožbi svojega zagovornika Ivan Radan ostaja v enomesečnem priporu, ki ga je zanj odredila preiskovalna sodnica. Zaradi samopoškodovanja je trenutno na zdravljenju. Zgodba medtem iz dneva v dan dobiva nove razsežnosti. Radan naj bi namreč po trditvah svojega brata s svojim ravnanjem opozarjal na številne nepravilnosti. Ob tem so na dan prišli tudi nekateri dokumenti. Zdravniki in medicinske sestre oddelka, kjer je delal Radan, so v skupni izjavi poročanje o slabih odnosih in neprimernem ravnanju z bolniki označili za neresnično in zlonamerno. Prepričani so, da prikazuje sliko v izkrivljeni podobi. Senzacionalizem je novinarjem očital strokovni direktor največje zdravstvene ustanove pri nas Sergej Hojker. Zagotovil je, da so bolniki varni. Sporočil je tudi, da je vodstvo ustrezno ukrepalo. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja ljubljanskega kliničnega centra Simon Vrhunec je primer obžaloval. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je pristojne pozvala, naj zaradi objektivne odgovornosti nepreklicno in takoj odstopijo. Zaradi novih dejstev je uvedla tudi izredni strokovni nadzor. Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina ugotavlja, da ni mogoče, da en človek serijsko počne nekaj takega, ne da bi za to vedela okolica. Kot pravi, ne razume poslušnosti, lojalnosti in skrivanja. Po drugi strani po njegovih besedah ne sme priti do prelaganj odgovornosti. Ob kaznivih dejanjih, ki jih policija očita Radanu, lahko zbornično razsodišče druge stopnje po Možinovi oceni zdravniku odvzame licenco. To bi lahko storilo že v kratkem. "V vsakem primeru smo zelo daleč od enega razvitega modela spoznavanja sistemskih napak in ustreznega ukrepanja, tako da se lahko strinjam, da bi se to dalo zelo izboljšati. Vsega ne moremo preprečiti. Če se bo izkazalo, da gre za nenavadno zgodbo posameznika, kar bo pokazalo šele sodišče, težko rečem, da se vsako grozno stvar da prprečiti. Če se bo izkazalo, da je šlo res za kolektivno slabo vzdušje, pa bi se to dalo preprečiti, zato je tragično, da je sploh do tega prišlo," pa je za naš radi ocenil predsednik sindikata Praktik.um Igor Muževič. Po njegovih besedah je incident omajal zaupanje državljanov v zdravnike. Še enkrat je poudaril, da je zaradi številnih nasprotujočih si podatkov treba počakati na sklepe vseh sproženih postopkov.

Črno podobo zdravstva je dopolnila davčna afera. Finančna uprava je namreč v preiskavi dveh slovenskih družb, ki se ukvarjata s prodajo medicinskega materiala, ter slovenskega društva in dveh avstrijskih družb ugotovila davčne nepravilnosti. Naložila jim je plačilo dodatnih davkov v višini skoraj 700 tisoč evrov.

Sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi ter omejitev sive ekonomije naj bi omogočal novi zakon o davčnem potrjevanju računov. Državni zbor je v minulem tednu odločil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Če bo na koncu koncev sprejet, nas v začetku prihodnjega leta čaka uvedba tako imenovanih davčnih blagajn. Nekateri poslanci so opozarjali na dodatne stroške za gospodarstvo.

Parlament je v prvem branju prižgal zeleno luč tudi zakonu o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Predlog so pripravili v N.Si. Po besedah strankine predsednice Ljudmile Novak želijo tako vsem žrtvam zagotoviti pravico do dostojnega pokopa, groba in ohranjanja spomina nanje. "Pieteta je globoko spoštovanje do vseh pokojnih in je temelj človeške civilizacije. Zavezuje nas, da mrtve pokopljemo ne glede na to, na čigavi strani so se vojskovali in ne glede na njihova politična prepričanja. Gre za civilizacijsko normo človeka in je izraz njegove človečnosti." Vlada prizadevanja za ureditev grobišč podpira, a ni prepričana, ali za to potrebujemo nov zakon. "Vlada meni, da je treba predlog zakona preučiti v smislu sistemsko pravnega vidika - ali bilo boljše, da se cilji in nameni predlagatelja zakona uredijo s spremembo že veljavnega zakona o vojnih grobiščih," je pojasnila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Oglasili so se tudi v vladni komisiji za vprašanje prikritih grobišč. Menijo, da bi se le z jasno tehnično in postopkovno ureditvijo dela s prikritimi grobišči izognili vsakokratnemu medijskemu izpostavljanju človeških posmrtnih ostankov in posledično polemiki o krivdi, odgovornosti in grehu na tej ravni. Kot dodajajo, bomo morda tudi s primernim zakonom lažje zacelili rane, ki že desetletja bremenijo našo družbo.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je pred dobrim tednom dni na Trgu republike v Ljubljani zaznamovalo 25. obletnico demokratičnih procesov. Ministri prve demokratično izvoljene slovenske vlade pa so se sešli na Brdu pri Kranju. Njen predsednik Lojze Peterle je med drugim poudaril: "Leta 1943 so doživeli poraz italijanski fašisti, leta 1945 nemški nacisti, leta 1991 smo zmagali vojno za Slovenijo proti jugoslovanski ljudski komunistični armadi. Vse to lahko praznujemo skupaj kot osvobodilna dejanja v Sloveniji in Evropi. Slovenska težava pa je 70 let po koncu druge svetovne vojne še vedno ta, da so slovenski komunisti pod okrljem boja proti okupatorju med vojno in po njej izvajali krvavo revolucijo, ki je razdelila Slovence. Tega pa ne moremo praznovati kot osvoboditev ne v slovenskem ne v evropskem okviru." Obrambni minister v Demosovi vladi Janez Janša pa je ocenil, da govorjenje o slovenski enotnosti v času osamosvajanja države drži samo, ko gre za narod. "Slovenski narod je bil enoten, zato smo s tem projektom tudi uspeli. A slovenska politika ni bila enotna. Bila je razklana po enaki ločnici, kot je še danes. In to dejstvo se skuša zakrivat."

Neenotna, vsaj pri vprašanju uvrstitve Zavarovalnice Triglav med strateške naložbe, je tudi trenutna koalicija. V DeSUS ne želijo, da nekaj več kot 34-odstotni lastniški delež zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje preide v roke tujcem. Premierja Mira Cerarja takšno stališče preseneča. "To je nekoliko nenavadno, a morda včasih običajno za to stranko. Jaz menim, da je morda lahko šlo za komunikacijski šum." A finančnemu ministru Dušanu Mramorju na srečanju s prvakom DeSUS Karlom Erjavcem v zvezi s tem vprašanjem ni uspelo najti skupnega jezika.

Medtem je odjeknila neuradna novica, da so se pogajanja predstavnikov prodajalcev večinskega deleža v Telekomu Slovenije in britanskega naložbenega sklada Cinven končala. Za delnico našega največjega telekomunikacijskega operaterja naj bi ponudil 130 evrov, vendar naj bi vsoto izplačal v delih in pod določenimi pogoji. V Slovenskem državnem holdingu so navedbe zanikali, a napovedali so, da naj bi odločitev sprejeli v dveh tednih.

Kultura in družba

Minoritski samostan na Ptuju je prizorišče že 26. razstave Dobrote slovenskih kmetij. Predstavlja najboljše, kar premorejo kmetije iz domovine, zamejstva, avstrijske Koroške in letos prvič tudi Hrvaške. Kmetje so tokrat v ocenjevanje poslali skoraj 1200 izdelkov, največ jih sodeluje v kategoriji mlečnih izdelkov. Kakovost pridelkov in izdelkov slovenskih kmetij se vsako leto izboljšuje. Dokaz za to je več kot 15.000 podeljenih priznanj v četrt stoletja in 752 znakov kakovosti.

Zavod Živim pa je v torek v Antonovem domu na Viču že drugo leto zapored pripravil dobrodelni koncert "Glas življenja". Zbrani prostovoljni prispevki so namenjeni družinam, ki so kljub hudi finančni stiski obdržale otroka.

Šport

Nogometaši Maribora so si po zmagi 1:0 proti Domžalam dva kroga pred koncem Prve lige Telekom Slovenije že zagotovili neulovljivo prednost pred tekmeci in se veselijo 13. naslova državnih prvakov in petega v nizu. Pokal Slovenije pa so dobili nogometaši Luke Koper. V finalu so premagali Celje z 2:0. Vodstvo Olimpije Ljubljana je medtem odpustila trenerja Darka Karapetrovića, ki je zeleno-bele vodil od lanskega poletja. Na njegovo mesto je do konca sezone imenovalo dozdajšnjega pomočnika Aleksandra Radosavljevića.

V velikem finalu košarkarske lige Telemach se v tej sezoni za naslov prvaka v Sloveniji merita Tajfun in Rogaška. Prvi je izločil petkratne prvake - Krko iz Novega mesta, drugi so ugnali Helios.

Slovenski jadralec Vasilij Žbogar je na odprtem evropskem prvenstvu razreda finn v Splitu osvojil bron. Postal je prvi jadralec v zgodovini tega jadralnega razreda, ki je štirikrat zapored na prvenstvih stare celine prejel medaljo.

Kljub temu, da smo v drugi polovici pomladi, še ena zimska novička. Smučarska zveza Slovenije je namreč sredi tedna v Ljubljani počastila svoje najboljše športnike. Na gala prireditvi so posebna priznanja prejeli najboljši minule sezone po posameznih panogah, med njimi Tina Maze, Jakov Fak, Žan Košir, Peter Prevc in ostali.

Slovenija
Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar) Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar)

Mladi na ljubljanske ulice ponesli molitev

Molitveno vzdušje je vladalo sinoči na ljubljanskih ulicah, ko je več kot sto mladih molilo križev pot. Jakob Rus iz Katoliške mladine je pojasnil, da so molitev začeli na Kongresnem trgu, ...

Peter Prevc (photo: STA) Peter Prevc (photo: STA)

Peter Prevc: Vzgonski veter Svetega Duha vedno deluje

Današnji dan v Planici se bo zapisal v zgodovino. Najuspešnejši slovenski skakalec vseh časov Peter Prevc je pred več kot 20 tisoč gledalci pomahal v slovo več kot 15 letni profesionalni karieri.

Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško) Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško)

Kako skuhati sočno velikonočno šunko?

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge Laško pravi, da je to najbolj odvisno od ...

Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak) Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak)

Miša Pušenjak: Naravne barve za pirhe

Skoraj vsaka gospodinja dobro obvlada pripravo pirhov v rjavo rdečih odtenkih, ki najpogosteje temelji na kuhanju jajc v čebulnih olupkih. Bolj kot je čebula temne barve, bolj izrazit je tudi ...