V UKC Ljubljana preiskujejo sum ebole

| 16.04.2015, 15:35 Petra Stopar

V ljubljanskem kliničnem centru so v sredo pozno zvečer sprejeli bolnika, pri katerem obstaja sum okužbe z ebolo. Gre za bolnika, ki se je zadrževal v predelih Afrike, kjer je še prisotna ebola, in po prihodu domov zbolel za vročinsko boleznijo.

Predstojnik infekcijske klinike Franc Strle je na novinarski konferenci pojasnil, da bo sum na ebolo ovržen, če bodo rezultati preiskav negativni tudi čez tri dni. Bolnikovo stanje je sicer dobro, zaenkrat govorijo o vročinski bolezni, ker pa je prišel z območja, kjer je prisotna ebola, morajo primer obravnavati kot sum na to bolezen, zato so o tem obvestili tudi javnost. Kot je dejal Strle, do zdaj na kliniki sicer niso imeli praktične vaje v primeru bolnika z ebolo. "Zdaj pa upajmo, da jo imamo, da ne gre za resnico. A dokler ne dokažemo drugače, moramo obravnavati tega bolnika tako, kot da ima ebolo," je dodal.

Po njegovih besedah namreč ni pričakovati, da bi imel nekdo, ki je bolan en ali dva dni, izražene vse znake ebole, zato je za zdaj položaj treba obravnavati kot sum na ebolo. Gre za sum na podlagi tega, da se je pri osebi po prihodu z območja Zahodne Afrike, kjer je ebola še prisotna v državah Liberija, Gvineja in Sierra Leone, razvila vročinska bolezen. Z veliko verjetnostjo pa ga bodo lahko ovrgli šele po treh dneh, je pojasnil Strle.

Vročina po prihodu z območja Afrike bi bila sicer tudi znak številnih drugih bolezni, kot so malarija, denga, hepatitis ali tifus, lahko gre tudi za gripo ali kak drug virus.

Ebole sicer danes, tudi če bo izvid negativen, po Strletovih besedah še ne bodo mogli izključiti, zato bodo test ponavljali. Prvotni preliminarni rezultati preiskave vzorca bolnika, ki ga trenutno obdelujejo, bodo znani popoldne, je pojasnila Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakulteta Univerze v Ljubljani.

Pri obravnavi takih bolnikov morajo biti po Strletovih besedah pozorni na to, da bolniku čim bolj pomagajo, prav tako pa morajo paziti, da čim bolj zmanjšajo možnost, da se morebitna bolezen ne bi širila. Kot je pojasnila Tatjana Lejko Zupanc z infekcijske klinike, je bolnik fizično ločen od drugih, zato je skrb, da bi z njim v stik prišel drug bolnik ali obiskovalec, odveč, osebje pa k bolniku prihaja z osebno zaščitno opremo.

Virus se po Strletovih pojasnilih sicer prenaša predvsem kapljično, kapljice imajo domet do okoli enega metra, zato je razmeroma malo možnosti za okužbo.

O bolnikovih osebnih podatkih Strle podrobneje ni govoril, pojasnil je le, da je zbolel v času možne inkubacije za to bolezen, in zanikal, da bi šlo za zdravstveno delavko. Kot je še povedal Strle, so na kliniki že vnaprej pripravili prostor za takšne bolnike, da je dostop kolikor toliko izoliran od drugih območij.

Predstojnica Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Alenka Kraigher je pojasnila, da se morajo ob sumu na ebolo pripraviti tudi na iskanje oseb, ki so bile v stiku z zbolelo osebo, a iščejo jih šele takrat, ko je bolezen potrjena. Sedaj pridobivajo podatke o ljudeh, ki so bili v stiku z zbolelim, pri čemer ločijo med tistimi, ki so bili v tesnem, in tistimi, ki so bili v običajnem stiku.

Če bo bolezen potrjena, bodo tem osebam svetovali, naj se opazujejo, si merijo temperaturo in se vsak dan oglasijo epidemiologu. Ob visoki vročini pa morajo obiskati kliniko, je dejala. Kot je dodal Strle, je najkrajša inkubacija pri tej bolezni šest dni, bolniki pa niso kužni, dokler ne zbolijo.

Strokovni direktor UKC Ljubljana Sergej Hojker, je ob tem opozoril, da se moramo zavedati, da Slovenija ni izoliran otok, in moramo biti pripravljeni na vse. Po njegovih besedah se je pokazalo, da so bile priprave infekcijske klinike in drugih učinkovite. Je pa ta primer dobro opozorilo, je dejal in se zavzel za prenovo sprejemne ambulante na omenjeni kliniki za primer okužb, ki so z vidika širjenja bolj nevarne kot ta.

Slovenija je, kot navajajo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, podobno kot druge evropske države, pripravljena na obravnavo suma na ebolo, zdravljenje in laboratorijsko diagnostiko.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je sicer že novembra lani zagotovila, da je slovenski zdravstveni sistem kljub majhni možnosti za širjenje ebole v državi na takšen dogodek dobro pripravljen. Poudarila je, da imajo vsi izvajalci, ki so predvideni za prevoz in zdravljenje morebitnega obolelega z ebolo ustrezno opremo. Tudi drugi izvajalci zdravstvenih storitev imajo ustrezno osebno zaščitno opremo za nalezljive bolezni.

Poleg tega je koordinacijska skupina za pripravljenost na morebitni pojav ebole takrat pripravila krovni načrt za ukrepanje v takšni situaciji. Ta določa poti obveščanja in ukrepanja po načelu čim manj stikov. Zdravstvena obravnava bolnika z utemeljenim sumom na ebolo bo potekala na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, laboratorijska diagnostika pa na inštitutu za imunologijo in mikrobiologijo ljubljanske medicinske fakultete. Prevoze bolnikov, ki izpolnjujejo kriterije za sum na ebolo, izvajajo štiri reševalne službe, in sicer obalna in izolska, ljubljanska, mariborska ter kranjska. V ta namen je Slovenija razdeljena na štiri območja.

Ebola je akutna virusna bolezen z visoko stopnjo smrtnosti. Za bolezen je značilna povišana telesna temperatura, utrujenost, izguba teka, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, glavobol, bolečine v mišicah in drugi nespecifični simptomi. Pozneje imajo lahko nekateri bolniki obilne notranje in zunanje krvavitve ter večorgansko odpoved. Pri postavitvi suma na to bolezen je pomemben podatek, da se je oseba nahajala na ogroženem območju in da ima značilne klinične simptome in znake.