Kdo stoji za atentatom na ruskega opozicijskega voditelja Nemcova?
Svet | 02.03.2015, 14:57 Andrej Šinko
Na mednarodnem političnem parketu še vedno odmeva umor ruskega opozicijskega voditelja Borisa Nemcova. Včerajšnjega shoda v njegov spomin se je udeležilo 70 tisoč ljudi, v javnosti pa se pojavlja vse več ugibanj, kdo stoji za njegovim umorom. Uradna Moskva trdi, da gre za zaroto, Nemcovovi privrženci pa menijo, da je za atentat odgovorna oblast. Ob tem pa opozarjajo, da so v zadnjih letih bili ubiti ali so umrli v sumljivih okoliščinah številni vidni nasprotniki Kremlja.
Ruski mediji ocenjujejo, da bo imel petkov umor opozicijskega voditelja Borisa Nemcova širše politične posledice za Rusijo, saj naj bi vplival tako na domačo kot zunanjo politiko. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je atentat označil za "ostuden zločin", ob tem pa dodal, da preiskavo umora vodi sam predsednik Putin. Predstavnik njegove stranke Enotna Rusija Franc Klincevič pravi, da je bil Nemcov eden ključnih opozicijskih akterjev, vendar pa ni nikogar motil in za nikogar ni predstavljal nevarnosti ali grožnje. Tudi predstavnik ruske komunistične stranke Vadim Solovjov ocenjuje, da bi umor Nemcova lahko koristil tistim, ki želijo pretresti politične razmere v državi.
Mnogi so sicer mnenja, da bi lahko za umorom stale oblasti ali privrženci Putina. Opozicijski voditelj je bil deležen stalnih groženj s smrtjo, ki pa jih ni jemal resno. Prav tako pa je bil kritičen do ruskih posegov v Ukrajino. V javnosti so se pojavile še nekatera druga ugibanja, med njimi tudi ta, da naj bi Nemcova dali likvidirati ruski poslovneži, ki jih je obtožil poneverb, ali celo Islamisti, saj je opozicijski voditelj javno podprl napadeni pariški časnik Charlie Hebdo.
Odstranjujejo ruske oblasti svoje kritike?
V zadnjih letih je sicer na sumljiv način umrlo več posameznikov, ki so bili kritični do Kremlja. V začetku leta 2013 so v Veliki Britaniji našli obešenega nekdanjega oligarha in Putinovega nasprotnika Borisa Berezovskega. Kljub temu, da je bil obešen preiskovalci niso potrdili, da je šlo za samomor. Konec leta 2009 je v ruskem zaporu umrl odvetnik Sergej Magnitski. Preiskava je pokazala, da je bil nekaj ur pred smrtjo hudo pretepen. Pred tem je sicer razkril davčne goljufije podjetij, ki so bila povezana s Kremljem. Istega leta je bila ubita tudi borka za človekove pravice Natalija Estemirova, ki je preiskovala vladne zlorabe v Čečeniji. V letu 2009 je bil po tiskovni konferenci ubit še zagovornik človekovih pravic Stanislav Markelov in opozicijska novinarka Anastazija Baburova. V letu 2006 je bil umorjen nekdanji ruski vohun, ki je postal Putinov kritik, Aleksander Litvinenko. Umrl je tako, da je v London popil čaj z radioaktivnim polonijem. Istega leta je bila ustreljena tudi nagrajena preiskovalna novinarka Ana Politkovska, ki je poročala o kršitvah človekovih pravic v Čečeniji. V letu 2003 pa je bil ustreljen liberalni poslanec Sergej Jušenkov, ki je preiskoval bombne napade v letu 1999, ki so bili povod za drugo vojno v Čečeniji, ki je Putinu pomagala utrditi oblast.
