Slovenka leta Sonja Pungertnik v Kopru o mačehovskem odnosu do družine

Slovenija | 24.03.2015, 13:41

"Bojim se mačehovskega odnosa, ki ga imamo danes do družine," je sinoči na Monaldovem večeru v frančiškanskem samostanu sv. Ane v Kopru povedala Slovenka leta 2014 Sonja Pungertnik. Prepričana je, da imamo zdaj veliko priložnost, da zaščitimo družino in tako ne nasedemo hudemu duhu.

Slovenka leta 2014 po izboru bralcev revije Jana je uvodoma spregovorila o svojem otroštvu in izobraževanju, v nadaljevanju pa se ustavila pri vprašanju, kaj ji pomeni družina. "Družina je zame največji smisel življenja," je povedala in dodala, da jo skrbi mačehovski odnos, ki ga imamo do te osnovne celice družbe. Kot svetovalna delavka je posebej poudarila, da se pri svojem delu pogosto sooča s travmami ljudi, ki so odraščali brez enega od staršev. "Zaradi tega, ker kot otroci niso bili deležni ljubezni obeh staršev, pa so ju vseeno imeli, že tukaj, ko starša zares nista bila v svoji funkciji nastajajo strašanske travme, kaj šele bo, če bomo nasedli, jaz mislim, da kar hudemu duhu, in bomo spregledali to priložnost, ki jo imamo sedaj, da zaščitimo družino."

Pungertnikova je prepričana, da je družina tista, v kateri se otrok uči biti Človek z veliko začetnico in po njenih besedah mu tistega, kar potrebuje za življenje, ne moreta dati samo mati ali samo oče. Povedala je, da imajo v Ignacijevem domu duhovnosti program za moške, pri katerem tudi sama sodeluje. Mnogi so ji pripovedovali, kako težko je bilo odraščati brez očeta. "Odrasti v moža, brez lika pravega moškega v družini, vidimo, da to ne gre. Naša družba danes nima pravih moških. Nekako smo jih skozi zgodovino že 'precej pokvarili', že s tem, ko smo ženske posegle na področja, ki so moška."

Ne strinja se z ločevanjem, kaj je žensko in kaj moško, kljub temu pa poudarja, da je treba spoštovati naravo in da je Bog ob stvarjenju moža in žene dobro vedel, kaj dela, zato družba nima pravice posegati v to. "Meni družina pomeni zelo veliko. Imam žal samo enega otroka, želela bi si še kakšnega, ampak ni bilo dano, vendar sem tega vesela, da ko pridem domov iz službe in me nekdo čaka. In ko vidim, koliko ljudi je osamljenih in nimajo nikogar ter koliko stisk je zaradi tega in če bomo razdrli še te družine, bo teh stisk osamljenih ljudi še več."

Sonja Pungertnik je na Monaldovem večeru, ki ga organizira Frančiškanski samostan sv. Ane, spregovorila tudi o svojem dosedanjem delu, vsem pa v izteku postnega časa priporočila, da se nekoliko umirimo. "Post mora biti za kristjana ne samo tisti telesni, prav je, da se učimo tudi odpovedovanja, sploh v današnjem svetu preobilja, ampak še bolj pomembno se mi zdi, da vemo narediti post od drugih stvari. Post od hrupa, da se umaknemo vase in v tišini svojega srca razmišljamo o velikonočni skrivnosti."

Pungertnikova je vse, verne in neverne, povabila, da se, če je le mogoče, v izteku tega postnega časa zavemo, da ima lahko tudi trpljenje svoj smisel in da se ustavimo ob Jezusovi zapovedi ljubezni zase, za druge in za svet.