Prostovoljci čez cesto prenesejo več kot 50 tisoč dvoživk
| 22.03.2015, 16:00 Rok Mihevc
Počasi se narava prebuja, z njo pa tudi dvoživke. Te so v zadnjih letih v precejšnji nevarnosti, da jih na poti do mrestič povozi avto. Zato se v spomladanskem času organizirajo akcije, v katerih prostovoljci prenesejo približno 50 tisoč dvoživk.
Dvoživke so pomemben člen v ekosistemu, predstavljajo vmesni člen v prehranjevalni verigi, in veljajo za eno najbolj ogroženih skupin vretenčarjev. V dneh, ko se dan daljša in ozračje segreva, se začnejo žabe, krastače in pupki množično seliti z območij, kjer so prezimile, na mrestišča, kjer se razmnožujejo. Zgrajene ceste in druga infrastruktura zanje na tej vsakoletni poti predstavljajo oviro in nevarnost. Po Sloveniji je doslej evidentiranih blizu dva tisoč tako imenovanih črnih točk, to je cestnih odsekov, ki so nevarni za dvoživke. Pri varnem prečkanju jim na več mestih v teh dneh pomagajo prostovoljci, ki jih, večinoma v jutranjem in večernem času, prenašajo preko cest. Ponekod postavijo tudi ograje, ki zadržijo dvoživke, nato pa jih prostovoljci dajejo v vedra in prenesejo preko cest.
Rjave žabe dajejo posebej v vedra s pokrovom, da ne pobegnejo. Krastače, ki imajo strupne žleze, dajejo v vedra, ločeno od rjavih žab, da jih ne zastrupijo, njihov strup pa za ljudi ni nevaren. Na prvem mestu pri tem opravilu pa je varnost samih prostovoljcev, opozarjajo organizatorji akcij po Sloveniji. Herpetološko društvo svetuje različnim prostovoljcem in društvom glede prenosov dvoživk, akcije pa organizira tudi društvo samo. Pred dnevi so že postavili zaščitno ograjo vzdolž Večne poti v Ljubljani, aktivni so tudi v Mariboru in Borovnici. Obdobje množičnih migracij traja od treh tednov do enega meseca.
Trenutno potekajo spomladanske migracije, na poti so predvsem navadne krastače in rjave žabe, obdobje množičnih migracij pa traja od treh tednov do enega meseca. V tem času se nekatere že vračajo, je pa vračanje bolj postopno in ne tako množično, je pojasnil predsednik društva David Stanković. Spomladanske migracije se ne začnejo povsod po Sloveniji naenkrat, saj je to odvisno od vremenskih razmer.
V jeseni pa se do gozdov selijo preobraženi mladostni osebki, pa tudi nekateri odrasli, ki so čez leto ostali ob vodah, vendar pa jesenske migracije niso tako časovno zgoščene. V vsakoletnih akcijah prenosov dvoživk sodeluje več sto prostovoljcev. Vsi, ki bi radi pomagali, pa lahko informacije o akcijah, ki so jim najbližje, najdejo na spletu. Ponekod akcije podpirajo tudi občine, v zvezi z dvoživkami pa v Sloveniji v teh dneh potekajo tudi druge aktivnosti.
