Ljubljana, petek, 06. december 2019, 12:30

Migranti lahko postanejo soudeleženci pri graditvi bogatejših skupnosti

JRS, logo
Foto © jrs.rkc.si

V prvi oddaji Gradimo odprto družbo v letu 2015 smo lahko slišali, kaj je papež Frančišek povedal udeležencem 7. svetovnega kongresa za pastoralo migrantov, ki je bil v petek 21. novembra 2014. V oddaji ste lahko slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine.

Dragi gospodje kardinali,

dragi bratje škofje in duhovniki,

dragi bratje in sestre!

1.Z veseljem vas sprejemam ob sklepu tega kongresa. Pozdravljam predsednika, kardinala Veglioja, in se mu zahvaljujem za njegove prijazne uvodne besede. Izrekam bratski pozdrav delegatom drugih Cerkva in skupnosti. Vsakomur želim izraziti svoje iskreno spoštovanje in hvaležnost za prizadevanje in skrb do mož in žena, ki so danes »na poti brez upanja« na cestah emigracije. Hvala za vse, kar storite. Vam in vsem, katerim skušate pomagati, zagotavljam svojo duhovno bližino.

2. Sklepni dokument vašega prejšnjega kongresa pred petimi leti pravi, da je »emigracija povabilo, da bi si zamislili drugačno prihodnost, ki stremi k razvoju vsega človeškega rodu. Prispeva naj k bolj pravičnemu svetu, zaznamovanem s svetovno solidarnostjo in celovitim spoštovanjem človekovega dostojanstva in življenja« (št. 3).

Danes emigracija še vedno ostaja težnja k upanju, kljub znatnemu napredku in položajem, ki so včasih bridki in dramatični. Zlasti v nerazvitih predelih sveta, kjer pomanjkanje dela ovira uresničenje dostojnega bivanja za posameznike in njihove družine, je močna volja, da bi poiskali boljšo prihodnost drugje, tudi s tveganjem razočaranj in neuspehov, ki jih v veliki meri povzroča ekonomska kriza, ki seveda v različni meri prizadeva vse dežele sveta.

3. Ta vaš kongres je poživil dinamike sodelovanja in razvoja v pastorali migrantov. Analizirali ste predvsem dejavnike, ki povzročajo migracije/preseljevanja, zlasti neenakosti, revščino, naraščanje prebivalstva, vedno večjo potrebo po zaposlitvi na nekaterih področjih trga dela, katastrofe, ki jih povzročajo klimatske spremembe, vojne in preganjanja, željo novih rodov, ki gredo iskat nove priložnosti. Poleg tega pa povezava med sodelovanjem in razvojem po eni strani kaže različne interese držav in migrantov ter po drugi strani možnosti, ki bi utegnile izhajati za oboje. Dejansko dežele, ki sprejemajo ljudi, z zaposlitvijo migrantov pridobijo možnosti za potrebe proizvodnje in narodne blaginje, ne redko tudi s tem, ko migranti zapolnijo praznine, ki jih je povzročila demografska kriza. V deželah, iz katerih prihajajo migranti, pa se zmanjšuje problem nezadostne zaposlitve. Zlasti pa pridobijo z denarnimi pošiljkami, s katerimi izseljenci pomagajo svojim družinam, ki so ostale doma. Končno morejo emigranti uresničiti željo po boljši prihodnosti zase in svoje družine. Vemo pa, da se tem prednostim pridružujejo tudi nekatere težave. V deželah, od koder prihajajo migranti, med drugim ugotavljamo obubožanje zaradi izgube nadarjenih ljudi, zaradi krhkosti otrok in mladih, ki odraščajo brez enega ali obeh staršev, tveganje, da se zakon poruši zaradi podaljšanih odsotnosti. V narodih, ki sprejemajo migrante, pa posredno vidimo težave pri vključevanju v problematična mestna okolja, kakor tudi težave povezovanja in spoštovanja družbenih in kulturnih običajev, ki jih tam srečujejo. V tem pogledu pastoralni delavci opravljajo dragoceno vlogo, ko vabijo k dialogu, k sprejemanju zakonitosti, posredovanja z osebami v kraju prihoda. V deželah izvira pa opravljajo dragoceno vlogo bližine družinam in mladim s starši migrantov, da bi ublažili negativne posledice njihove odsotnosti.

4. Premišljevali pa ste tudi o tem, kako bi povezali pastoralno skrb Cerkve v srečanju med sodelovanjem, razvojem in migracijami. Prav tu Cerkev lahko spregovori pomembno besedo. Krščanska skupnost si namreč stalno prizadeva, da bi sprejela migrante in z njimi delila Božje darove, zlasti dar vere. Cerkev podpira projekte v evangelizaciji in spremljanju migrantov na njihovem potovanju, ko odidejo iz domovine naproti prehodnim deželam vse do končne dežele, kjer so sprejeti. Cerkev je posebno pozorna, da odgovori na njihove duhovne potrebe s katehezo, bogoslužjem in podeljevanjem zakramentov.

5. Na žalost migranti pogosto preživljajo razočaranja, brezupnost in osamljenost, in dodal bi, odrinjenost na rob. Delavec migrant je razpet med izkoreninjenostjo in vključevanjem v novo okolje. Tudi tukaj Cerkev skuša biti kraj upanja: izdeluje programe za izobraževanje in osveščanje; zavzema se za pravice migrantov; nudi pomoč, tudi gmotno, brez razlike in izključevanja, da bi z vsakim ravnali kakor z Božjim otrokom. V srečanju z migranti je potrebno videti celoto, ovrednotiti možnosti, ne pa videti samo problem, ki je pred nami in ga je treba rešiti. Vsak človek in vsi ljudje imajo resnično pravico do razvoja. To zahteva, da se na vseh ravneh zagotovi vsaj minimalna udeleženost pri življenju človeške skupnosti. Toliko bolj je potrebno, da se to preveri v krščanski skupnosti, kjer nihče ni tujec in zato vsakdo zasluži sprejetost in pomoč.

6. Cerkev je občestvo vernikov, ki v obličju bližnjega prepoznavajo Jezusa Kristusa. Poleg tega je Cerkev mati brez meja. Je mati vseh in si prizadeva gojiti kulturo sprejemanja in solidarnosti, kjer nihče ni nekoristen, nihče nepotreben in nikogar ne smemo zavreči. To sem poudaril v letošnji poslanici za svetovni dan migrantov in beguncev: »Človeškega dostojanstva ne utemeljujejo kriteriji učinkovitosti, produktivnosti, družbenega sloja, etnične ali verske pripadnosti, ampak to, da smo ustvarjeni po Božji podobi in sličnosti (prim. 1 Mz 1,26-27), in še več, da smo Božji otroci. Vsak človek je Božji otrok! V njem je vtisnjena Kristusova podoba!« Zato migranti s samo svojo človeško naravo širijo pomen človeškega bratstva, in sicer že prej kakor s svojimi kulturnimi vrednotami. Hkrati pa nas njihova navzočnost kliče, da izkoreninimo neenakosti, nepravičnosti in vzvišenosti. Na ta način migranti lahko postanejo partnerji/soudeleženci pri graditvi bogatejše istovetnosti za skupnosti, ki jih sprejmejo, in tudi za osebe, ki jih sprejmejo. Tako spodbujajo razvoj družb, ki vključujejo, so ustvarjalne in spoštujejo dostojanstvo vseh.

Dragi bratje in sestre, ponovno vam izrekam svojo hvaležnost za služenje Cerkvi, vašim skupnostim in družbam, katerih del ste. Nad vas kličem varstvo Božje Matere in svetega Jožefa, ki sta izkusila trdoto izgnanstva v Egiptu.

Zagotavljam vam svojo molitev. Prosim vas, da molite zame, in vas iz srca blagoslavljam. Hvala.


 

Novice z begunsko tematiko iz tujine in domovine

Informacije glede ugrabljenih jezuitov

Že kar nekaj mesecev ni nobenega glasu o patru Alexisu Premu Kumarju, ki je direktor Jezuitskega združenja za begunce v Afganistanu in so ga neznanci ugrabili junija 2014 v Afganistanu. Tudi od italijanskega jezuita patra Paola dall'Oglio, ki je deloval v Siriji in so ga ugrabili meseca julija 2013, ni nobenih novic. Oba jezuita priporočamo v molitev za čim hitrejšo osvoboditev.  

Nova računalniška soba v hrvaškem azilnem domu

Pretekli mesec je hrvaško Jezuitsko združenje za begunce odprlo novo računalniško sobo v sklopu Azilnega doma. Soba je opremljena z osmimi računalniki in je odprta dve uri na dan štiri dni v tednu. Tja prihajajo mnogi prosilci za mednarodno zaščito in uporabljajo računalnike za internet in socialna omrežja. Jezuitsko združenje za begunce upa, da bodo lahko v prihodnosti imeli tudi tečaje za računalništvo za vse tiste, ki niso še tako vešči uporabe računalnika. Odziv prosilcev in prosilk je dober in upajo, da bo tako tudi v prihodnje.

Posvet ob dnevu človekovih pravic v Azilnem domu

Ob svetovnem dnevu človekovih pravic je bila 16. decembra okrogla miza v Azilnem domu na temo: Migracije in človekove pravice – globalni, nacionalni in lokalni izzivi. Na tej okrogli mizi – organiziral jo je Inštitut za afriške študije - je sodeloval tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, dr. Robin Schweiger. V svojem nagovoru je predstavil predvsem trenutno stanje na evropski ravni in tudi dejal, da bi bilo lepo, da bi RS sprejela nekaj sirskih beguncev v duhu delitve bremen.

Posvet se je zaključil z novoletnim obdarovanjem otrok v Azilnem domu in s pogostitvijo v organizaciji Inštituta za afriške študije.

Božični koncert v Centru za tujce

V ponedeljek, 22. decembra 2014, je Jezuitsko združenje za begunce Slovenije pripravilo božični koncert za vse tujce, ki so bili nastanjeni v Centru za tujce. Skupina treh družin z otroki je pripravila pester program. Otroci so z različni instrumenti ustvarili prijetno vzdušje, ko so zaigrali znane slovenske in ostale pesmi z namenom, da bi tujci nekaj lepega doživeli pred božičnimi ter novoletnimi prazniki.

Pester glasbeni koncert smo zaključili s pesmijo Sveta noč v slovenskem jeziku. Ob koncu koncerta je direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije vsem zaželel srečno, zdravo in uspešno leto 2015.

Po koncertu je sledilo še medsebojno druženje ob domačih dobrotah, ki so jih pripravile matere otrok.


 

Zahvaljujemo se vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije:  Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem, tujcem in prosilcem za mednarodno zaščito.

Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na tel. 01/430 00 58 ali na mobilno številko urada 031 636 964. Veseli bodo vaše pomoči.

Obenem ste prav lepo povabljeni k poslušanju naslednje oddaje Gradimo odprto družbo, ki bo v nedeljo, 15. februarja 2015, ob 18.40.

Ne spreglejte: