Zdravje ni le telesno

Sociala | 23.12.2014, 21:00 Nataša Ličen

Telesno, socialno, duhovno in duševno zdravje so enako pomembni. To ni samo lepa teorija posameznika, ampak je to definicijo po drugi svetovni vojni, leta 1946, razglasila Svetovna zdravstvena organizacija. Prav ta širša opredelitev zdravja je do zdaj v človeštvu naredila eno največjih koristi, kar jih je bilo. Na tej opredelitvi zdravja se je v zadnjih sedemdesetih letih začelo razvijati zdravstvo in socialno varstvo po vsem svetu. S tem smo dosegli, da se je zdravje milijarde ljudi sveta s tem izboljšalo bolj kot kadarkoli v zadnjih tisoč letih človeštva in se pri mnogih podaljšalo za tretjino. Zato moramo imeti pred očmi vse štiri vidike zdravja.

Brez razvitega sočutja ni možna ljubezen do bližnjega.

Prof. dr. Jože Ramovš: »Če imamo pred očmi vse vidike zdravja tudi pri oskrbovanju svojca, s tem sami krepimo tiste vidike zdravja, ki so za starost najbolj dragoceni. Ob močnem duhovnem zdravju številni preživljajo zavidljivo kakovostno duhovno starost. Kdor je hudo telesno bolan ali poškodovan, mu znamo pomagati. Pomislimo, ko nekdo na invalidskem vozičku želi na avtobus, mu želimo takoj pomagati. Zakaj se nam ob tem zbudi avtomatski refleks, empatija, sposobnost človeka sočustvovati, ki se nam prebudi v srcu? Brez razvitega sočutja ni možna ljubezen do bližnjega. Ker bolezni in poškodbe poznamo, poškodovanemu in bolnemu brez težav in napora z veseljem pomagamo in se ob tem dobro počutimo. To je ugodje, h kateremu strmimo, k ugodju za dobro. S tem človeško zorimo. Kjer pa nimamo razvite empatije in ne razumemo čustev drugih, se pogrezamo v vse bolj sovražne odnose. Prvi korak za razvijanje empatije do ljudi, ki so bolni, ostareli, je razumevanje njihovih bolezni in telesnih omejitev.«

Naučimo se razumeti ljudi, to je velika stvar

»Kakšni smo kot ljudje, kakšni so naši odnosi? Naučiti se razviti svoje sočutje, razumeti starega onemoglega človeka, njegove duševne, socialne ter duhovne motnje in na to prav reagirati je težko, tako težko kot zgraditi hišo ali se naučiti novega jezika. Vendar je to veliko vredno, s tem smo naredili nekaj, kar je vsebina življenja, našega in naših odnosov. Ta premik moramo narediti, od embalaže k vsebini. Ljudje smo veliko preveč pozorni na zunanjost. Zelo hudo je, ko človek v starosti izgubi smisel in reče, saj se ni nič splačalo, vse je bilo zastonj. Takrat ljudje izgubijo duhovna tla pod nogami in vse to se kaže v vedenju, zlasti v govorjenju in takšne ljudi je težko oskrbovati. Zato je toliko vredno, če negujemo naravno in versko duhovno zdravje, ker potem smo v starosti ponosni, da smo zdržali številne preizkušnje, smo hvaležni za vse prejeto in lepo v življenju.«

Uporabljajmo zlate besede, hvala, prosim, oprosti in pohvalimo konkretno dobro pri sočloveku. Socialnega zdravja brez uporabe teh besed ni. Dr. Jože Ramovš: "Z besedo prosim se zavedamo, da brez drugih ne moremo preživeti, brez drugega nas ni. Od drugih smo odvisni, tega se danes ne zavedamo, ker tako poveličujemo neodvisnost. Za vsako stvarjo je dolga vrsta ljudi iz vsega sveta. In ko na starost ne moremo več sami poskrbeti za vse, se soočimo z odvisnostjo, ki nas zelo boli in jo težko sprejemamo. Saj, če ljudje ne bi bili odvisni drug od drugega, bi bili samovšečni in med nami ne bi bilo odnosov. To je huda socialna epidemija, samozadostnost. Zato danes tako težko prosimo in smo v hudi stiski, ko oslabijo lastne telesne moči in smo povsem odvisni od drugih.«

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, kjer boste slišali podrobnejše razlage.